Hibridna vozila so predraga, ’električarji’ nekoliko nepraktični, biogoriva težko dostopna in zahtevna za uporabo, jedilno olje je primerno zgolj za starejša vozila, vožnja na ’kurilca’ pa vas lahko močno udari po žepu. Zakaj pa ne bi svojega jeklenega konjička preprosto ’zaplinili’? Poglejmo, zakaj.
Avtoplin ali LPG (Liquid Petroleum Gas ali utekočinjen zemeljski plin) je vedno bolj priljubljena alternativa, ki lahko močno razbremeni vaš osebni ali družinski proračun. Vgradnja plinskih naprav v avtomobile je v porastu, po svetu se jih po zadnjih raziskavah vozi že več kot 13 milijonov, podoben trend pa beležimo tudi v Sloveniji. Razlogi za porast so predvsem vedno dražja pogonska goriva, večje število certificiranih podjetij, ki tovrstne sisteme vgrajujejo, dostopna cena, ugodna cena plina in že skorajda 80 plinskih črpalk po Sloveniji.
Kakšne so prednosti vozila na plin?
Sodobni plinski sistemi, ki so opremljeni z neposrednim vbrizgom plina, zmanjšajo zmogljivosti motorja do 2 % (pri starejših sistemih izguba znaša do 10 %), prinašajo pa velik prihranek pri gorivu, podaljšajo življenjsko dobo motorja in močno zmanjšajo škodljive izpuste. Cena za liter plina se, v odvisnosti od ponudnika, giblje od 0,779 do 0,838 evra. V primerjavi z aktualno ceno bencina in plinskega olja to pomeni skorajda 50 % prihranek!
Sodobne plinske naprave omogočajo boljše izgorevanje, posledično pa ’pridelajo’ manj emisij. Dušikovih oksidov je tako za 30 % manj, 15 % manj je ogljikovega dioksida, kar 50 % manj monoksida in 40 % manj smoga, medtem ko ogljikovodikov, žvepla in ostalih toksinov skorajda ni. Zaradi višjega oktanskega števila je delovanje motorja tišje in bolj enakomerno in kar do 35 % podaljša življenjsko dobo, boljše izgorevanje pa je bolj prijazno do lambde sonde in katalizatorja.
Koliko dejansko prihranite
Odvisno od vrste vozila in izvedbe plinske naprave vas bo investicija stala od 900 do 1800 evrov (za avtomobile srednjega razreda do 1400 evrov). Ob upoštevanju cene pogonskih goriv ob predpostavki, da letno prevozite 20.000 km, povprečna poraba vašega avtomobila pa znaša 8 litrov na 100 prevoženih kilometrov, boste letno privarčevali 1200 evrov.
Investicija se vam bo tako povrnila prej kot v dveh letih, ob tem pa je treba upoštevati še ’investicijo’ v okolje in daljšo življenjsko dobo pogonskega agregata in izpušnega sistema. Večina ponudnikov vgradnje plinskih naprav ponuja tudi ugodna financiranja, dodatno pa lahko prihranite tudi pri obveznem in osnovnem avtomobilskem zavarovanju, saj določene zavarovalnice za vozila z vgrajenimi s plinskimi sistemi ponujajo znaten popust.
Ali je za predelavo primerno vsako vozilo?
Najbolj smiselna je predelava vozil z bencinskim motorjem. Tu je razmerje med začetno investicijo in prihrankom najbolj ugodna, poseg v pogonski sklop avtomobila pa je minimalen. Za vgradnjo so primerni tako bencinski motorji s prislinim polnjenjem (turbina), kakor tudi agregati z neposrednim vbrizgom goriva, ne gleda na prostornino in moč motorja. Malce drugače je pri dizelskih motorjih, kjer učinek ni tako znaten kot pri bencinskih motorjih, saj prihranek znaša le okrog 10 %. Prirast moči znaša 10 %, izboljša se odzivnost motorja, za plinske sisteme za dizelske motorje pa je treba odšteti tudi preko dveh tisočakov. Računica se torej ne izide najbolje.
Kaj dejansko zajema vgradnja plinskega sistema?
Vgradnjo plinskih sistemov priporočamo pri pooblaščenih zastopnikih, ki so opremljeni s certifikatom. Ti bodo poskrbeli za kakovostno in varno vgradnjo sistem, garancijo in tudi ’A-test’ ali homologacijo vgrajenega plinskega sistema. Najbolj preproste so predelave bencinskih motorjev, kjer mehanskih posegov v motor pravzaprav ni, pri dizelskih motorjih pa ne gre brez zmanjšanja kompresijskega razmerja in vgradnje vžigalnega sistema z vžigalnimi svečkami.
Vsak plinski sistem zajema rezervoar za shranjevanje plina, ki ga namestijo v prtljažni prostor (rezervoar zavzame od 20 do 30 % prtljažnega prostora), najpogosteje pa ga namestijo v prostor, namenjen rezervni pnevmatiki (toroidalni rezervoar). Prostornina rezervoarjev zajema od 45 do 120 litrov, v povprečju pa zadoščajo za 450 kilometrov poti (skupaj z gorivom v klasičnem rezervoarju je tako moč prevoziti do 1.000 km). Plin se polni preko t. i. polnilnega ventila, ki ga največkrat namestijo poleg čepa za polnjenje goriva ali pa na spodnji del zadnjega odbijača. Plinska napeljava, ki poteka med rezervoarjem in motorjem, vsebuje elektronski varnostni ventil, ki v primeru nesreče ali ob odvzetem kontaktu prekine dotok plina. Na sam motor se namesti uparjalnik, ki z gretjem plin pretvori v plinasto stanje in nadzoruje pretok, računalnik za optimalno doziranje in vbrizgovalni sistem. Odvisno od izvedbe motorja dodajo še sistema za hlajenje in mazanje ventilov. Stikalo za vklop z indikatorjem nivoja plina vam ponavadi namestijo na armaturno ploščo.
Je avtoplin nevaren?
Plinski sistemi so v osnovi bolj varni od klasičnih sistemov. Plinski rezervoarji so jekleni in s tem do 20-krat bolj odporni kot plastični rezervoarji za klasična pogonska goriva in celo povečajo varnost potnikov ob naletih od zadaj. Napolniti jih je mogoče le do 80 %, kar preprečuje povečan tlak v rezervoarju ob povišanih temperaturah. Ob pretiranem povečanju tlaka se aktivira varnostni ventil, ki iz rezervoarja nadzirano izpušča plin. Sodobni vgradni sistemi ustrezajo varnostnim standardom R67.01, ki omogočajo tudi parkiranje v garažnih hišah. Zgovorni dokaz, kako varni so sodobni plinski sistemi, je v spodnjem videu, kjer je nemški ADAC testiral odpornost plinskih sistemov ob prometnih nesrečah in požarih.
Vzdrževanje plinskih naprav Plinske naprave pravzaprav ne potrebujejo posebnega vzdrževanja. Enkrat letno ali vsakih 20.000 kilometrov je treba opraviti servisni pregled pri pooblaščenem zastopniku. Ta bo preveril ustreznost delovanja naprave in tesnost sistema. Plinska naprava pa vam bo vsaj 50.000 kilometrov služila brez večjih mehaničnih posegov. Torej, avtoplin? Prihranek pri gorivu, daljša življenjska doba motorja, manj emisij … zakaj pa ne!
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV