Vse najboljše, svetovni splet!

Pred dvajsetimi leti je sir Timothy John "Tim" Berners-Lee, takrat profesor na znani ameriški univerzi MIT, naložil prvo spletno stran – takrat je bila to spletna stran znanstvenih laboratorijev v švicarskem CERNu. Berners-Lee je že konec osemdesetih podal predlog za izvedbo računalniškega omrežja, ki bi služilo tudi 'navadnim' ljudem in bi torej ne bilo le vojaški 'intranet', temveč globalno medmrežje.

Kasneje je Berners-Lee ustanovil svetovni spletni konzorcij (World Wide Web Consortium – W3C), katerega direktor je še danes. Konzorcij je nastal na univerzi MIT s pomočjo in podporo ameriške DARPE in Evropske komisije z namenom urejati in razvijati nove protokole ter jih usklajevati z vsemi možnimi partnerji, ki bi pristopili h konzorciju.

Od takrat je splet korenito spremenil svet. Številni ljudje so zaradi njega dobili službo, kovati so se začeli velikanski dobički, vpliv spleta je močno pljusknil tudi na politiko. Zadnje leto je splet celo pomagal vzdigniti Arabce v boj proti njihovim oblastem in (vsaj delno) spremeniti svet na bolje. Težko je pravzaprav izmeriti vse ekonomske, socialne, politične, zabavne in še mnogo drugih učinkov spleta na človeštvo, zato lahko rečemo, da je internet eno izmed modernih čudes sveta.

Poglejmo si razlago nekaj najbolj značilnih spletnih têrminov, ki so postali vsakodnevni besednjak ogromnega števila ljudi:

1. Piškotki (cookies) so male datoteke, ki shranjujejo podatke uporabnika v njegovem delovanju s spletnimi stranmi. S piškotki vaš brskalnik avtomatsko lahko odpre spletne strani, kjer ste že bili in recimo vpisovali uporabniška imena in gesla. Piškotki omogočajo hitrejše odpiranje spletnih strani, ki zahtevajo vaše podatke, saj vsebujejo veliko vaših 'digitalnih' lastnosti.

2. Eden prvih ponudnikov spletne pošte Hotmail je že konec devetdesetih omogočal pošto preko microsoftovih strežnikov. Ime je nastalo kot preprosta skovanka najpomembnejšega spletnega akronima in besede 'pošta' – 'HTML' in 'mail'. Na drugi strani pa ime Google izhaja iz bolj kompleksne razlage; je namreč predelava besede 'googol', ki označuje številko 10.000 sexdecilijonov (enka, ki ji sledi sto ničel). Označba je kar primerna za prihodnost, saj Google obvladuje dobršen del binarnih števil, ki 'potujejo' skozi svetovni splet.

3. Hrošč ('bug') je sopomenka za napako v digitalnem sistemu. Izvor imena je zanimiv in izhaja še iz daljnih predinternetnih časov; ko je legendarni izumitelj Thomas Edison v svojem pismu svojemu sodelavcu omenjal hrošče kot napake v poteku izumljanja in sestavljanja novih električnih naprav. Zanimiva je tudi zgodba o računalniški programerki Grace Hopper. Ko je takoj po drugi svetovni vojni izvrševala neko programsko kodo na harvardovem računalniku Mark II, je prišlo do kratkotrajne napake v sistemu (v elektronskem žargonu – glitch), ki je dejansko nastala zaradi molja, saj se je zapletel med releje. Hopperjeva je s kolegi v računalnikov dnevnik kot vzrok za napako vnesla besedo 'bug'.

4. Bit je osnovna podatkovna enota, ki izhaja iz prvih računalniških jezikov. Je skovanka dveh besed – binary (binarno) in 'digit' (cifra), torej binarna številka. Beseda byte (bajt) etimološko izhaja iz besede bit in pomeni osem bitov.

5. Beseda 'wiki' je postala predpona številnih spletnih portalov, katerim je skupna močnejša interakcija z uporabniki. Preprosto rečeno stran z predpono wiki pomeni, da jo urejajo kar uporabniki sami in (predvsem) dodajajo nove vsebine. Sicer pa je besedo vpeljal Ward Cunningham kot izpeljanko iz havajske besedne zveze 'wiki wiki', ki pomeni 'hitro'. S tem je hotel prikazati lastnosti bodočih spletnih strani, ki jih je možno urejati zelo hitro in preprosto.

6. Ping je beseda, ki iznačuje hitrost dostopa do nekega spletnega gostitelja, torej domene ali IP številke. Besedo si je izmislil vojaški računalniški inženir Michael John Muuss in jo poimenoval po medmetu zvoka sonarja ('piiinng'), ki ravno tako (kot digitalna oddaljenost) ponazarja oddaljenost računalnika na drugi strani omrežja glede na časovni odmik zvočnega signala.

7. Požarni zid (Firewall) varuje uporabnika pred nepovabljenimi zunanjimi vsiljivci. Kot že logično beseda pove, požarni zid varuje pred ognjem ali drugimi zunanjimi škodljivimi vplivi, ki nas lahko poškodujejo – ergo poškodujejo naš računalnik.

8. Računalniški virus ima popolnoma isti učinek, kot tisti 'pravi' biološki, saj se širi po računalnikih in uporabnikom povzroča škodo. Prvič je digitalni virus omenil pisec drugorazredne znanstvene fantastike David Gerrold. V sedemdesetih je pisal o računalniškem programu, imenovanem VIRUS, ki vstopi v računalnik in ga uniči. Formalno pa je računalniške viruse prvi omenil računalniški strokovnjak s kalifornijske univerze Fred Cohen in o njih na začetku osemdesetih napisal tudi knjigo.

9. SPAM je neželjena spletna pošta, s katero nas 'bombardirajo' razni oglaševalci. Po mnenju mnogih naj bi beseda izšla iz smešne epizode Monty Pythona, kjer v restavraciji celoten jedilnik sestavlja ameriško konzervirano meso z imenom SPAM (nekakšen 'mesni narezek'). V epizodi vsi vpleteni nato začnejo peti in vse besede nadomeščati z besedo SPAM. Bogata uporaba besede tako postane sinonim za spamanje oziroma obkladanje z nekvalitetno 'junk' hrano. V osemdesetih naj bi nekatera oglaševalska podjetja sestavila tudi akronim – Sales Promotion And Marketing (Trženje in pospeševanje prodaje).