Vrača se nadzvočno potniško letalo!

Tako vsaj napovedujejo pri Nasi, kjer so pred leti v laboratoriju Glenn Research Center postavili trimetrski vetrovnik, v katerem so nato preizkušali modele bodočih nadzvočnih letal.

Nedavno so predstavili tiho nadzvočno potniško letalo QueSST Passenger Jet, ki je prvi primerek iz Nasine prihajajoče nove serije X-letal in naj bi stopilo v uporabo kot naslednik Concorda. Supersonično letalo so poimenovali po njegovih lastnostih (QueSST – Quiet SuperSonic Technology). Delovalo naj bi brez hrupa, kakršnega je povzročal slavni Concord, izdelujejo pa ga strokovnjaki iz podjetij Lockheed Martin, GE Aviation ter Tri Models Inc.

Nasi so se testiranja, s katerimi so proučevali, kako zajemi zraka, nameščeni na zgornji strani letala, vplivajo na aerodinamične lastnosti, hrup, zmogljivosti in ekonomičnost letala, očitno izplačala. Preizkuse so sicer opravljali na modelih, ki predstavljajo 2 % velikosti pravih letal. Njihov namen je bil (in je še) najti primerno obliko prihodnjih letal, ki bi omogočala varne in dostopne komercialne polete, obenem pa večkratno nadzvočno hitrost tudi nad kopnim in ob tem ne bi vznemirjala prebivalcev.

Nadzvočna hitrost od nekdaj razburljiva

Prvi je z letalom v vodoravnem letu poletel z nadzvočno hitrostjo ameriški pilot Charles Yaeger. 14. oktobra 1947 je s svojim raketnim letalom Bell X-1 poletel s hitrostjo 1126 km/h. Desetmetrsko letalo je bolj spominjalo na raketo s pilotsko kabino, na primerno višino pa ga je ponesel bombnik. 3000-kilogramski Bell je ponesel dve toni in pol tekočega goriva za pogonsko raketo, kar je zadostovalo za pet minut delovanja.

Medtem se je lahko povzpelo do 21 kilometrov visoko, največja hitrost pa je znašala 1541 km/h. Ko je raketno gorivo izgorelo, je pilot odjadral proti zemlji in pristal na površini slanega jezera.

Trenutni hitrostni rekord med letali s človeško posadko si že od davnega leta 1976 lasti ameriško izvidniško letalo Lockheed SR-71 blackbird, katerega posadka je poletela s hitrostjo 3529,6 km/h.

Edini nadzvočni potniški letali v zgodovini sta evropski Concorde in ruski Tupoljev Tu-144. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so skupno izdelali 36 teh nadzvočnih potniških letal. Francoski ponos je lahko prepeljal do 120 potnikov s hitrostmi do 2179 km/h, ruski tekmec pa je sprejel do 140 potnikov in poletel s hitrostjo 2120 km/h. Letali sta bili velik inženirski izziv, saj sta se zaradi velikih hitrosti močno segrevali, med nadzvočnim poletom pa se je trup lahko podaljšal tudi za 30 centimetrov. Nadzvočni poleti so zaradi visokih stroškov kmalu postali izključna domena vojaškega letalstva. Zadnji Concorde je poletel oktobra 2003.