Začetki
Dirkači so kmalu spoznali, da je lahko vsaka dirka njihova zadnja in pričeli boj za bolj varna delovna mesta. Kljub prizadevanjem so bili proizvajalci neomajni. Dirkači so prvotna usnjena pokrivala in očala, ki so jih varovala pred kamenjem in oljem, pričeli nadomeščati z gasilskimi čeladami, čez lužo pa s čeladami za ameriški nogomet. Varnostni pasovi so v kraljici motoršporta postali obvezni šele z letom 1972! Obenem so se dirkači organizirali v sindikat, ki je v primeru pomanjkljivih varnostnih razmer na stezi primerno ukrepal. Kljub temu je varnost v F1 področje, ki se je razvijalo na račun življenj dirkačev, med njimi so bili tudi velikani Jim Clark, Jochen Rindt, Ronnie Peterson, Gilles Villeneuve in Ayrton Senna. V vseh letih je življenje izgubilo 50 dirkačev.
V šestdesetih letih so čelade in zaščitna oblačila postali obvezni, v sedemdesetih so olajšali dostop do kokpita, vzvratna ogledala so postala nujen del opreme, v osemdesetih pa se je pričela doba karbonskih monokokov, ki so znatno povečali varnost v primeru trkov. Zadnji smrtni nesreči sta se pripetili na dirkaškem vikendu v Imoli, kjer sta se smrtno ponesrečila Roland Ratzenberger in Ayrton Senna. Od takrat so vpeljali pletenice, ki so preprečevale, da bi pnevmatike odletele med gledalce, pnevmatike s profilom, ki so zmanjšale hitrost v zavojih, bolje zaščitene kokpite, strožje varnostne zahteve, pripomočke za preprečevanje poškodb hrbtenice (HANS) in močno izboljšali čelade.
Sodobne čelade so izdelane iz ogljikovih vlaken, So trdne in izjemno lahke, izdelane pa so po meri dirkačev. Vsi sestavni deli so ognjevarni, zaradi velikih hitrosti pa jih preizkušajo v vetrovnikih. Sodobne čelade so opremljene s serijo zračnih usmernikov, ki se zlivajo s celotnim aerodinamičnim ’odtisom’ dirkalnika. Brez tovrstnih pripomočkov bi na voznikovo glavo delovale izjemne sile, v primeru, da bi se pri visoki hitrosti odprl vizir, pa bi dirkaču lahko zlomilo vrat. Vizir je izdelan iz 3 mm debelega leksana in opremljen s štirimi plastmi zaščitne folije, ki jo dirkač v primeru umazanije odstrani.
Na dirki za VN Madžarske leta 2009 je med dirko čelado Felipeja Masse zadel del vzmeti. Skoraj kilogram težak predmet je v Masso priletel pri hitrosti 250 km/h. Brazilec je utrpel poškodbe možganov in zlom lobanje. Imel je neznansko srečo, nekaj tednov po operaciji pa so mu namestili titanovo ploščico. Po nesreči so predel čelade nad vizirjem ter zgornji del vizirja ojačali s posebnim ščitom iz ogljikovih vlaken.
Sodobna čelada je izdelana ročno, tehta vsega 70 dekagramov, zanjo je potrebno odšteti 5.000 evrov, dirkač pa jih v sezoni zamenja 15. Izdelajo jo iz 20 slojev ogljikovih vlaken, skupna dolžina vlaken pa znaša 16.000 km! Čelade morajo prestati udarec 3-kilogramskega koničastega predmeta z višine 3 m, vizir mora prenesti obstreljevanje s predmeti pri hitrosti 500 km/h, med 45-sekundnim gorenjem pri temperaturi 800°C pa temperatura v notranjosti čelade ne sme preseči 70°C.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV