Tudi vi to počnete takole? Posledice so lahko katastrofalne!

Test, ki ga je objavil nemški Adac, prikazuje, kakšne so posledice, če smo v trenutku trka v avtomobilu sicer pripeti z varnostnim pasom, a oblečeni v debela oblačila. Varnostni pas v takem primeru telesa ne drži tesno ob sedežu, zato v primeru zaviranja v sili ali celo trka lahko pride do poškodb mehkih tkiv – črevesja, jeter, vranice. Testiranje so izvedli pri nizki hitrosti, le 16 km/h, a že pri trku pri tako nizi hitrosti se je pas zarezal v trebuh lutke. Če bi bil pas pravilno zavezan, tesno ob preko nog in medenice lutke ter pravilno čez trup in ramo, bi telo ostalo na miru.

Kako pravilno zapeti varnostni pas?

Kot poudarja Maklova, je pomembno, da varnostni pas najprej poravnamo, napeljemo preko ramena, ga zapnemo (KLIK) ter nato zategnemo zgornji del pasu, da je čimbolj ob telesu in v primeru naleta potuje skupaj s telesom. »Varnostni pas mora potekati čim bolj ob telesu, saj tako zmanjšamo možnosti poškodb hrbtenice pri povratni udarni sili v primeru trka.« Naučiti pravilne uporabe je tudi eno poslanstev AVP. »V okviru naših aktivnosti in osveščanja staršev v okviru šol in vrtcev, voznikov in potnikov na preventivnih dogodkih ter kandidatov za voznike preko izpitnih centrov jasno predstavimo in tudi praktično demonstriramo, kako pravilno napeljati varnostni pas ter ga vedno znova dodatno zategniti,« pravi.

V zimskem obdobju je pomembno, da si pred vožnjo debelejše jakne in plašče slečemo ter raje primerno ogrejemo avto. »Zaradi debelega plašča, lahko varnostni pas ni dovolj zategnjen ob telesu, kar pomeni, da v primeru trka naše telo zaradi tega vmesnega prostora prileti z naletno silo na sam pas, kar lahko povzroči notranje poškodbe. Izvedene so bile tudi nekatere manjše študije in testni trki (crash testi), ki dokazujejo, da so poškodbe demonstracijskih lutk v primeru uporabe bunde že pri nizkih hitrostih veliko večje in tako zmanjšujejo učinkovitost varnostnega pasu,« še pojasnjuje.

In kako naj torej ravnamo?

Pri krajših vožnjah pozimi, če vseeno želite ostati oblečeni, ker se vozilo še ne segreje, svetuje, da ste pozorni, da spodnji krak pasu speljete mimo jakne čez trebuh (jakno dvignete), ter varnostni pas močno zategnete.

Podobno je tudi pri otrocih, ki jih namestimo v otroški varnostni sedež. »Tudi pri njih priporočamo, da otroka slečete iz bundic in pajacov, da tako lahko dovolj trdno zategnete varnostni pas, ki se mora prilegati otrokovemu telesu. Praktični nasvet je, da zategnete pas tako močno, da komaj spravite prst ali dva pod pasom do telesa. V kolikor se bojite, da bi otroka zeblo, vedno najprej pripnite otroka slečenega ter mu raje oblecite bundico z druge strani, ko je otrok že pripet, da ima roke in telo pokrito.«

Najpogostejše napake

Po besedah Maklove je najpogostejša napaka ta, da pas zapnemo preveč ohlapno, mnogi pa celo menijo, da je najpomembneje, da se pripnemo, če sedimo spredaj. »Kot ilustracijo naj navedemo, da je naletna sila odvisna od hitrosti in mase, ne pa od sedeža spredaj – zadaj. Zato je enako pomembno, da smo pripeti na vseh sedežih v vozilu in tudi v vseh vozilih (avtobusih, tovornih ali kombi vozilih, ne samo osebnih). Podobno ugotavljamo z raziskavami, da se ljudem zdi uporaba varnostnih pasov manj pomembna znotraj naselja, pri nižjih hitrostih,« dodaja.

Največji učinek varnostni pas je sicer prav pri nižjih hitrostih (do 100 km/h), kjer je razlika v tem, ali bo posameznik izstopil iz vozila ob trku brez poškodb ali pa utrpel zelo hude poškodbe, predvsem notranjih organov in poškodb možgan (nalet z glavo).

Tudi airbag ne pomaga, če nismo pripeti

»Opozorimo lahko tudi na to, da vgrajeni varnostni mehovi (airbagi), ki dodatno ščitijo potnike v vozilih, lahko ob neuporabi varnostnega pasu predstavljajo dodatno tveganje. Namreč meh se sproži zaradi sil in v kolikor nas varnostni pas ne zadrži, s telesom z nasprotno silo udarimo v meh,« pojasnjuje Maklova.

Pri vožnji otrok so, kot pravi Maklova, najpogostejše napake staršev te, da otroka na krajših vožnjah, od doma do šole, vrtca, trgovine, babice, ne pripnejo v otroški sedež z varnostni pasom. Vendar so naletne teže otrok, ki tehtajo okoli 20 kg, že pri 50 km/h okrog pol tone, kar pomeni, da otrok utrpi zelo hude poškodbe. Med predšolskimi otroki, ki so se poškodovali ali celo umrli v prometnih nesrečah, jih je bila večina (60 odstotkov) v vlogi potnika v osebnem avtomobilu. »Starši bi jih morali odgovorno zaščititi v otroškem sedežu,« pravi Maklova.

»Pogosto starši tudi nepravilno uporabijo otroški varnostni sedež, npr. namestijo sedež za dojenčke v smeri vožnje, kar je napačno, oz. ne uporabijo ustreznega otroškega sedeža glede na težo in velikost otroka. Prav tako ne namestijo otroškega sedeža dovolj trdno z varnostnimi pasovi v avto, zato svetujemo, da se vedno prepričajo, da je sedež dovolj trdno nameščen, se ne premika, ali pa uporabijo otroške sedeže z isofix pritrditvijo. Ter ponovno je pomembno, da otroka trdno pripnejo z vgrajenimi varnostnimi pasovi.«

Pogosto starši večje otroke prehitro posedejo v avto brez sedeža. Maklova pojasnjuje, da morajo biti otroci do višine 150 cm, to je približno do starosti 10 do 12 let. še vedno nameščeni v otroškem sedežu, jahaču z naslonjalom za hrbet in glavo, ter pripeti z avtomobilskim varnostnim pasom. »Več o varni vožnji otrok osveščamo in izvajamo tudi v okviru projekta Pasavček po vrtcih in osnovnih šolah in knjižici Red je vedno pas pripet, ki je dostopna tudi na naših spletnih straneh www.avp-rs.si,« še pravi.