Tudi android sledi uporabnikom na povsem podoben način kot Apple in, vsaj tako pravi Google, tudi zaradi podobnih razlogov, torej izboljšanja uporabniške izkušnje.
Ker tudi drugi telefoni shranjujejo geografske podatke, je kmalu prišlo na dan, da tudi operacijski sistem android shranjuje podatke o o lokacijah oddajnikov in brezžičnih dostopnih točk, a so ti omejeni na zadnjih 50 oddajnikov in zadnjih 200 brezžičnih omrežij. Za dostop to teh podatkov je sicer potrebno „odkleniti“ napravo z androidom (podobno kot „jailbreak“ pri iPhonu), svetla plat pa je, da se podatki v nobenem primeru ne prenesejo na računalnik. Manj navdušujoče pa je dejstvo, da androidne naprave te podatke zbirajo vsakih nekaj sekund, Googlu pa jih posredujejo večkrat v eni sami uri.
Prav to je očitno zmotilo Julie Brown in Kaylo Molaski iz Detroita, ki sta vložili skupno tožbo proti Googlu. V središču tožbe je prav dejstvo, da se „podatki, s pripeto identifikacijsko številko naprave Googlu pošljejo večkrat v eni uri.“ Podatki naj bi se poleg tega Googlu pošiljali v nezaščiteni obliki, kar „predstavlja veliko tveganje za vdor v zasebnost uporabnikov, privede pa lahko tudi do zalezovanja.“ Google sicer vztraja, da je možnost zbiranja podatkov izključno odločitev uporabnika, ki so o storitvi obveščeni in jo lahko nadzorujejo. Tožnici pa se s tem ne strinjata in pravita da „Google prav dobro ve, da običajni uporabniki iz Googlove izjave o zasebnosti ne bi znali izluščiti dejstva o sledenju uporabnikom.“ V tožbi Julie in Kayla navajata, da Google krši zvezni zakon o računalniških zlorabah, ter celo vrsto zakonov, ki po posameznih državah ščitijo zasebnost potrošnikov. Tožba zahteva, da Google takoj preneha s sledenjem, ali pa uporabnike androidnih naprav jasno obvesti o sledenju. Med drugim mora Google tudi razkriti, ali pridobljene podatke posreduje tretjim strankam za namene oglaševanja.
Seveda vsa stvar ne bo poceni, saj tožba od Googla zahteva tudi povračilo škode v višini 50 milijonov ameriških dolarjev ter plačilo dodatne kazenske globe. Apple in Google se nameravata 10. maja udeležiti zaslišanja pred senatno komisijo odgovorno za zasebnost in tehnologijo. Prisotni bodo tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, Centra za demokracijo in tehnologijo, ter trgovske zveze, ki bodo razpravljali o najnovejših mobilnih tehnologijah in njihovem vplivu na zakone. Omenjene organizacije namreč menijo, da morajo z napredkom tehnologije sodišča in senat nujno posodobiti tudi zakone o zasebnosti. Justin Brookman, predstavnik centra za demokracijo in tehnologijo meni, da bi se moral sprejeti zakon, ki bi za vsakršno sledenje uporabnikom (ter seveda za zbiranje geografskih podatkov) zahteval sodni nalog.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV