Zgodba človeka, ki je iz zamere ustvaril legendarno znamko avtomobilov

Ferrucci Lamborghini se je rodil 28. aprila leta 1916. Avtomobilistične 'obrti' se je naučil med drugo svetovno vojno, ko je popravljal vojaška vozila na Rodosu in že takrat se ga je prijel sloves inženirskega 'čarovnika', ki je popravil vse, česar se je lotil. Po vojni je v rodni Modeni pričel izdelovati traktorje. Mesečno je iz delov odsluženih vojaških vozil sestavil po en traktor, zaradi povpraševanja pa je proizvodnjo kmalu povečal na 400 traktorjev, ki jih je opremljal z lastnimi pogonskimi agregati. Kmalu se je lotil še proizvodnje grelnih in klimatskih naprav in še dodatno razširil svoj imperij.

Kot pravi Italijan je tudi Lamborghini ljubil hitre avtomobile. V lasti je imel kar nekaj Maseratijev in Ferrarijev, iz katerih sta nastala dva mita. Po prvi različici naj bi mu nagajala sklopka na njegovem Ferrariju 250 GT. Obiskal je karizmatičnega Enza, da bi napako odpravili, muhasti 'Commendatore' pa je Ferrucia kratko malo odslovil. Tega je to tako razjezilo, da je sklenil izdelati svoj športni avtomobil. Po drugi različici je pri vsakem športnem avtomobilu našel pomanjkljivosti in je sklenil izdelati lastnega.

Ferrariju je izmaknil inženirja Giotta Bizzarrinija, ki je v Maranellu sestavljal dvanajstvaljnike. Skupaj sta zasnovala dvanajstvaljni aluminijast motor s štirimi odmičnimi gredmi in po štirimi ventili na valj. 3,5-litrski motor so posadili na preizkusno mizo, z dinamometrom pa je nameril 260 kilovatov moči, kar je bilo več, kot so takrat zmogli Ferrarijevi motorji. Šasijo iz palične konstrukcije so zvarili v Modeni, karoserijo pa so oblikovali v Torinu. Leta 1963 je Lamborghini svetovni javnosti ponosno pokazal svojega 'prvorojenca' - 350GTV. Dvovratni kupe dolžine 4,4 metra je premogel medosno razdaljo 2,5 metra in tehtal 1.300 kilogramov. Z izdelkom ni bil preveč zadovoljen, zato je nekoliko spremenil obliko, da je bila bolj uporabna, moč brutalnega dvanajstvaljnika so omejili na 200 kilovatov in mu namenili petstopenjski ročni menjalnik. Model so poimenovali 350 GT in ga prodali v 130 primerkih.

Medtem, ko je 350 GT žel prodajne uspehe, pa se prvemu Lamborghiniju ni tako dobro pisalo. Prototip sploh ni bil vozen in je služil le še kot razstavni model. Na salonu v Torinu avtomobil ni imel zavor, brisalcev in pedal, motorni prostor pa so obtežili z opekami, saj so motor predhodno odstranili. Po salonu je romal v skladišče, od koder sta ga v osemdesetih letih rešila italijanska zbiralca in ga postopoma spravila v vozno stanje. Avtomobil je za tem odkupil japonski zbiralec, danes pa se nahaja v Lamborghinijevem muzeju v Bologni.