Krožna krožišča imajo v primerjavi s klasičnimi številne prednosti – izboljšujejo pretočnost, umirjajo hitrost in skrbijo za manj dela policistov, avtokleparjev, ličarjev, zavarovalnic in zdravnikov, saj povzročajo manj prometnih nesreč. Žal pa nepoznavanje ali neupoštevanje pravil privede do nepotrebnih nesreč in konfliktih situacij. Najpogostejše napake, k jih vozniki delajo, so, da ne uporabljajo utripalke, se prepozno razvrstijo pred vstopom v krožišče, drvijo skozenj, kot da so na dirkališču, ga zapuščajo v slogu kamikaze ter ne spremljajo ranljivejših udeležencev v prometu.
Kjlub luknjičastemu znanju voznikov so krožišča blagodejno vplivala na črno prometno statistiko in marsikomu prihranila kak živec, kajti ne le, da so številna krožna križišča nekdanja nepretočna križišča spremenila v pretočne točke, v nekaterih primerih se je število prometnih nesreč zmanjšalo za kar celo 50 odstotkov, število poškodovanih pa kar za 75 odstotkov! V krožnih križiščih so namreč hitrosti vozil manjše, manj je možnih točk trčenja, zmanjšane so možnosti za čelna trčenja, tudi do pravokotnih bočnih trčenj prihaja zelo zelo redko. Še dodaten plus krožišč je, da imajo pozitiven vpliv na zvočno onesnaževanje (zmanjševanje hrupa) in emisije motornih vozil.
''Za varno vožnjo v krožnem križišču je pomembno, da vozniki upoštevamo prometno signalizacijo ter posebnosti krožnega križišča. Izogibati se moramo veliki hitrosti in prehitevanju. Vsekakor velja spoštovati omejitev hitrosti, ki so predpisane na krožnem križišču, saj to omogoča ustrezno hitro reakcijo voznika. Pomembno je, da se izogibamo naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Predvsem pa velja, da sta na krožnih križiščih še kako pomembni strpnost in uvidevnost,'' na srce voznikom polaga Agencija za varnost prometa (AVP).
Mala šola vožnje skozi krožišče
Krožna križišča so zaslužna za manj nevarno križanje prednostne in neprednostne ceste, a za pretočnost je ključno poznavanje pravil vožnje skozi krožišče. Vključevanje na večpasovno krožno križišče je običajno speljano z enega ali dveh prometnih pasov, o razvrstitvi na ustrezen pas pa moramo razmisliti, še preden zapeljemo vanj, saj pomembno vpliva na nadaljnji potek vožnje.
Pravilno razvrščanje v večpasovnem krožišču
Ko zapeljemo v krožišče, ki ima dva ali več prometnih pasov, se moramo razvrstiti na notranji prometni pas, saj s tem omogočimo istočasno vključitev v promet tudi drugim voznikom. Razlika je pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva ali več prometnih pasov. V tem primeru se mora voznik na desnem prometnem pasu razvrstiti na zunanji prometni pas, voznik na levem pa na notranjega. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da ima voznik, ki je že v krožnem križišču, vedno prednost pred vozniki, ki se vključujejo v krožišče.
Če krožišče zapuščamo na prvem izvozu, se držimo zunanjega pasu, za vse ostale izvoze pa moramo na notranji pas. Na večpasovni krožiščih smo pogosto priča ''padalcem'', ki krožišče zapuščajo z notranjega pasu, kar je prekršek, saj smemo krožno križišče zapustiti le z zunanjega prometnega pasu, razen če prometna signalizacija ne veleva drugače. Če izvoz zgrešimo oz. se nam z notranjega pasu ne uspe pravočasno razvrstiti na zunanji prometni pas, se ne ustavljamo na notranjem pasu, ampak odpeljemo še en krog ter se skušamo v naslednjem poskusu pravilno razvrstiti in zapustiti križišče. Ob menjavi pasu je treba biti pozoren, da vozila nimamo v mrtvem kotu.
Uporaba smernikov
Smerniki niso sami sebi namen in služijo tudi za vožnjo skozi krožišče. Pri zapuščanju krožišča zato ne pozabite utripalke, saj to ne le poveča varnost, pač pa tudi pretočnost. Priporočamo, da utripalko vklopite, ko zapeljete mimo zadnjega uvoza. Če namreč smernik vklopimo prehitro, lahko zavedemo voznika, ki se vključuje, če ga vklopimo prepozno, pa ustvarjamo pogoje za nalet. Ko se vključujete v krožišče, uporaba utripalke ni potrebna, izjema je le, če sta si vstopna točka in naš izhod zelo blizu.
Turbo krožna križišča
Zadnje čase v Sloveniji v povezavi s krožišči govorimo o t. i. turbo krožiščih, ki so enostavnejša za uporabo kot klasična. Gre za izraz, ki nadomešča bolj tehnično poimenovanje za kanalizirana krožna križišča s spiralnim potekom prometnih tokov. Ta so v primerjavi s klasičnimi krožišči opremljena z nizkimi, običajno betonskimi pregradami, ki uspešno preprečujejo trčenje na kritičnih točkah. Žal se jih mnogi bojijo, saj obstaja možnost, da ga bomo zapustili na neželenem izvozu. Ker menjava pasov ni predvidena, se moramo že pred vstopom v krožišče pravilno razvrstiti za želeno smer, saj so prometni tokovi ločeno vodeni že pred uvozom.
Pri turbo krožiščih veljajo dodatna pravila, saj ima dva uvozna prometna pasova. V tem primeru zapelje vozilo, ki vozi po desnem prometnem pasu, na zunanji prometni pas krožnega križišča, vozilo, ki vozi po levem pasu, pa na notranjega.
Pešci in kolesarji
Sestavni del krožišč so prehodi za pešce in kolesarje. Če čez uvozni in izvozni krak poteka prehod, omenjenim udeležencem v prometu omogočimo varno prečkanje, razen če prometna signalizacija ne daje drugačnih navodil. Treba je paziti, da med vključevanjem ne blokiramo prehoda in se ustavimo v t. i. nišah, saj ustavitev na prehodu za pešce in kolesarje ni dovoljena.
Vožnja skozi krožno križišče je sicer natančno opredeljena v 4. odstavku 60. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (vožnja na krožnem križišču). Zakon o pravilih cestnega prometa navaja:
1. Voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se vključuje na to križišče.
2. Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna križišča z majhnim premerom) ali lastnosti motornega vozila (npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.
3. Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča.
4. Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. V primerih, ko razvrščanje iz notranjega na zunanji pas zaradi gostote prometa ni mogoče, je voznik dolžan opraviti najmanj eno kroženje oziroma toliko kroženj, kolikor je potrebnih za razvrstitev.
5. Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu s križišča.
6. Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
Sponzorirana vsebina
