Strašljiva dejstva o letalih, za katera verjetno še niste slišali

Na letalu ni 'najbolj varnega' sedeža

Vsaka letalska nesreča je edinstvena, zato je nemogoče izračunati, kje na letalu je najmanjša možnost težjih poškodb ali smrti. Najbolj relativno ustrezen položaj je odvisen od vrste nesreče in se razlikuje glede na to, ali letalo pade z nosom naprej, se prevrne ali pristane na vodi. A vendarle so nekateri eksperimenti skušali oceniti, kateri sedeži na letalu so najbolj varni. Leta 2012 je skupina raziskovalcev v mehiški puščavi izvedla poskus nujnega pristanka boeinga 747, napolnjenega z lutkami za testiranje trkov. Sprednji del letala se je izkazal za najslabšega, pilotska in potniška kabina sta bili uničeni, nekaj sedežev pa so našli 100 metrov okoli letala. Potniki bi bili v tem primeru mrtvi ali huje poškodovani. Te ugotovitve je podprla tudi analiza iz leta 2015. Ugotovili so, da imajo srednji sedeži v zadnjem delu letala najnižjo, 28-odstotno smrtnost. Sedeži na prehodu v srednjem delu letala pa 44-odstotno. A ne gre se posebej obremenjevati s podatki, saj je možnost, da bi v življenju doživeli letalsko nesrečo 1:1800, v primerjavi z avtomobili, kjer je ta možnost 1:112.

So odeje na letalih res čiste?

Večina ljudi meni, da so v posebne PVC vrečke zavite odeje, ki jih potniki dobijo na daljših letih, čiste. A nekatera laboratorijska testiranja zapakiranih odej so pokazala, da so v njih kvasovke, plesni in nekatere bakterije. Zaposleni v pralnicah pri enem od letalskih prevoznikov so navedli, da se opere le 20 % odej, torej tistih z vidnimi madeži. Rezultat poizvedovanja preiskovalnih novinarjev Wall Street Journala je, da se večina teh poliestrskih odej opere le enkrat na vsakih 5 do 30 dni. 

Najbolj umazan del letala NI stranišče

Stranišča nezavedno povezujemo z najbolj umazanim, kar pa ne drži vedno – vsaj na letalu ne. Študija iz leta 2015 (TravelMath) je pokazala, da se veliko bakterij nahaja na straniščni ročici oz. gumbu za splakovanje vode. Izkazalo pa se je tudi, da obstajajo še dve veliko bolj problematični površini, na katerih so našli črevesne bakterije. Zmagovalci v številu bakterij na kvadratni centimeter so mizice, ki jih navadno uporabljamo pri jedi. Bile naj bi 8-krat bolj onesnažene s patogenimi bakterijami kot stranišča, kar naj bi bilo povezano z omejitvami čiščenja. Precej onesnaženi naj bi bili tudi ventilatorji nad sedeži, varnostni pasovi ter naslonjala za roke. Na vsakem poletu, kjer je od 150 do 350 oseb, je torej možnost širjenja okužb ogromna.

Samo 90 sekund za beg iz gorečega letala

Letalo je mogoče evakuirati v eni minuti in 30 sekundah, kar je čas, v katerem se ogenj razširi skozi celotno potniško kabino letala. Strateško gledano, je tako sedenje v v prvih petih vrstah od izhoda najbolj učinkovito, če želimo povečati svoje možnosti preživetja v primeru požara.

Turbulence bodo v prihodnosti vse pogostejše

Kar je zagotovo slaba novica za vse, ki jim je ob bolj ali manj intenzivnem tresenju letala neprijetno. Vsak, ki se občasno vozi z letalom, ve, kakšen je občutek turbulence, ko si moramo hitro zapeti varnostni pas in se prepustiti neprijetnemu ’poskakovanju’ letala, ki ga včasih spremljajo kriki prestrašenih potnikov. Zračne turbulence so morda res neprijetne, a nenevarne. Znanstveniki verjamejo, da se bodo do sredine stoletja, ko pričakujejo dvakrat višjo raven ogljikovega dioksida v ozračju, močnejše turbulence povečale predvsem nad Severno Ameriko, Evropo in Severnim Pacifikom. Nezanemarljivi pa niso niti stroški zaradi turbulenc – ti znašajo okoli 200 milijonov dolarjev na leto samo za ameriške letalske družbe, vse skupaj pa naj bi zaradi segrevanja ozračja in posledično nestanovitnih vremenskih razmer samo še naraščalo. 

Kisikove maske trajajo le 12–20 minut

Tako je, tiste dragocene kisikove maske, ki se nahajajo nad sedeži in se v hipu pojavijo pred potnikom le v primeru nenadnega padca tlaka v kabini, vam lahko pri dihanju pomagajo le pičlih 12–20 minut in nič več. Na srečo pa je to dovolj dolgo, da pilot letalo spravi na višino, ko kisik oz. maske niso več potrebne.

Je hrana na letalu lahko stara kar 3 dni? 

Hrana na letalu je tema, ki zahteva posebno pozornost – nekateri menijo, da gre za eno najbolj neprivlačnih, neokusnih stvari, kar jih človek lahko vnese vase. Ena od organizacij, ki se ukvarja z raziskovanjem ustreznosti prehrane na številnih letalih, je ugotovila naslednje nepravilnosti: umazani pripomočki, plesen, živila, ki niso hranjena v hladilniku, mravlje in ščurki … Svoje pridoda tudi plastični pribor, ki poslabša izkušnjo prehranjevanja, posebej problematično pa je tudi pomanjkanje vlage na letalu. V ta namen je francoski kuhar Raymond Oliver dobil idejo: "Bolj kot je hrana mokra, boljše je," s čimer je poskrbel, da se obroki ne izsušijo v tolikšni meri. Ugotovili so tudi, da je lahko hrana pripravljena od 12 pa do 72 ur, preden jo potniki zaužijejo. No, zagotovo pa se kakovost prehrane razlikuje tudi glede na letalsko družbo, s katero letite. 

Piloti spijo med letom? 

Raziskava utrujenosti med letom, ki jo je leta 2012 opravila Evropska zveza pilotov in je vključevala vsega skupaj 6000 pilotov, je postregla s precej zanimivimi rezultati. Trije od petih švedskih in norveških pilotovo je priznalo, da so med letom delali napake zaradi preutrujenosti. V Nemčiji pa je ta številka še večja – kar štirje od petih so poročali o podobni problematiki. Več kot 40 % britanskih pilotov je priznalo, da so med letom zaspali. Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki, da je ena tretjina pilotov, ki so zaspali, ob prebuditvi našla v spečem stanju tudi kopilota. Čeprav je med letenjem dovoljeno, da pilot malce zaspi, pa mora v tem primeru let predati kopilotu. Buden mora biti torej vsaj eden od njiju.