Eurofighter je dvomotorni lovski bombnik napredne četrte generacije. Opremljen je s kopico naprednih sistemov, orožij in materialov, kljub temu pa ni zasnovan kot nevidno vojaško letalo pete generacije. Gre za zelo okretno in stabilno letalo z inteligentnim digitalnim upravljanjem, ki nenehno nadzoruje pilotove manevre in v primeru izgube pilotove orientacije sam uravna letalo. Opremljeno je z najsodobnejšimi navigacijskimi in radarskimi sistemi, sodobnim kokpitom, interaktivno čelado z možnostjo govornih ukazov, zmogljivim sistemom iskanja in sledenja tarč ter tehničnimi rešitvami za zmanjšanje radarske slike.
16 metrov dolgo in 11 ton težko letalo premore 11-metrski razpon kril. Bojno različico upravlja en pilot, medtem ko je v šolski izvedenki prostora za inštruktorja in učenca. Poganjata ga dva Eurojetova EJ200 motorja s skupnim potiskom 178 kN. Pogonski enoti, ki sta bili razviti posebej za projekt Eurofighter, letalo poženeta do hitrosti 2.124 km/h (dvakratno hitrost zvoka), največji domet znaša 2.900 kilometrov, povzpne pa se lahko do 20 kilometrov visoko. Oborožen je s 27-milimetrskim Mauserjevim topom s 150 izstrelki, v boj pa lahko ponese do 7.500 kilogramov bomb in raket vrste zrak–zrak in zrak–zemlja.
Od njegove uvedbe pa do danes se je vnelo veliko polemik o dejanskih sposobnostih evropskega lovca. Američane je zajela panika, da bi leteči bojevnik s stare celine premamil kupce njihovih letal. Letalu so očitali pomanjkanje sposobnosti podpore enotam na tleh, močno radarsko sliko v primerjavi z njihovimi nevidnimi lovci. Obstaja nekaj pričevanj pilotov, ki so se udeležili skupnih vojaških vaj. V eni od takšnih primerjav v oporišču China Lake v Kaliforniji so se pomerili dva britanska eurofighterja in dva F-22 ameriške mornarice. Evropska pilota sta porazila svoja ameriška kolega tako v neposrednem vizualnem dvoboju kakor tudi v radarskem dvoboju dolgega dosega. Po vaji sta ameriška pilota trdila, da nista vključila ’nevidnega’ načina, vse načrtovane nadaljnje primerjave pa so Američani odpovedali. Povrhu vsega je Typhoon s ceno 90 milijonov evrov za 30 milijonov cenejši od ameriškega konkurenta, celotna flota evropskih lovcev je skupno opravila več kot 170.000 ur letenja, v tem času je doživelo dve nesreči, en pilot pa je izgubil življenje zaradi napake na katapultnem sedežu. Lockheedov F-22 vseskozi spremlja kopica težav in posledičnih stroškov izboljšav. Od prvih testnih poletov v letu 1997 pa do danes je ’uradno’ strmoglavilo šest letal, pri tem sta življenje izgubila dva pilota.
Resnica ima verjetno dve plati, najbolj nevtralno pa se je izrazil ameriški pilot John P. Jumper, ki je preizkusil obe letali ’’Eurofighter je agilen in napreden, vendar ga je težko primerjati z F/A-22 raptorjem. Gre za dvoje popolnoma različnih letal; kot bi primerjal dirkalnik F1 in dirkalnik NASCARJA. Oba sta razburljiva na svoj način, vendar sta zasnovana za različne naloge. Kar se tiče upravljanja in manevriranja, je eurofighter zelo impresiven. Zato je bil zasnovan, še posebno izvedenka, s katero sem letel, z vso napredno tehnologijo, barvnimi prikazovalniki – vrhunec tehnologije. Zelo navdušijo tudi manevrske sposobnosti letala v bližnjem zračnem spopadu.’’ Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
Projekt Eurofighter spada med največje evropske vojaške podvige, zajema 400 podjetij, ki skupno zaposlujejo 100.000 delavcev. Letala uporabljajo vojaške sile Velike Britanije, Nemčije, Italije, Španije, Saudske Arabije, Avstrije in Omana.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV