Spomin iz časov pravih moških

Ne boste verjeli, da so tudi v prvenstvu F1 obstajali časi, ko denar ni bil na prvem mestu. Preprosti dirkalniki, pomanjkljiva varnost in brutalne zmogljivosti so ločile prave moške od povprečnih dirkačev. Možje so dirkali za ceno slave in drobiža, vsako dirko, testiranje in trening pa so tvegali svoja življenja. Romantične čase, ko so karizmatični dirkači v domačih garažah sestavili dirkalnik, celo sobotno noč proslavljali najboljši štartni položaj in ’prekrokani’ zmagali nedeljsko dirko ali z dirkališča odšli v krsti, so zaznamovala številna velika rivalstva. Eno takšnih je bilo tudi med Nikijem Laudo in Jamesom Huntom. Preračunljivi Avstrijec in impulzivni britanski plejboj sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bila epske bitke.

Vrhunec rivalstva sta dosegla leta 1976, ko je Lauda zmagal na prvih šestih dirkah prvenstva. Avstrijec je bil velik zagovornik varnosti dirkačev. Le teden dni pred dirko v nemškem Nuerburgringu je pozival k bojkotu. 23-kilometrska steza ’Zelenega pekla’ je bila po njegovem mnenju prenevarna. Večina dirkačev ga je preglasovala, Laudov dirkalnik je v drugem krogu zdrsnil s steze, trčil v ograjo in se vnel. Gorečega dirkača so iz ognjenih zubljev rešili trije dirkaški kolegi. Utrpel je hude opekline glave in zastrupitev s plini. Medtem, ko je Hunt zmanjševal zaostanek v točkovanju svetovnega prvenstva, je Lauda ležal v globoki komi. Za volan se je srčni Avstrijec vrnil le šest tednov kasneje. Na dirki za Veliko nagrado Italije je s posebej prirejeno čelado in krvavimi povoji privozil četrto mesto. Odločitev o prvenstvu se je premaknila na zadnjo dirko pod japonsko goro Fuji. Dirko je spremljalo močno deževje. Kljub odločilni dirki je Lauda po dveh krogih zapeljal v bokse in dirko predal. Razmere je označil za prenevarne. Prvenstvo je s točko prednosti osvojil Hunt.