Njegova prezgodnja smrt je šokirala svet

"Bilo je kot bi Kristusa živega križali," je o tragediji, ki je trajno spremenila svet motošporta dejal takratni šef formule 1 Bernie Ecclestone. Tisti konec tedna je bil zanj in za celotno formulo 1 črn. Dan prej se je namreč v sobotnih kvalifikacijah smrtno ponesrečil avstrijski dirkač Roland Ratzenberger, ki je v kvalifikacijah zapeljal čez robnik ob progi, kar je povzročilo poškodbo desnega krilca njegovega vozila. Namesto, da bi se vrnil v boks, je nadaljeval z vožnjo, a pri tem svojega dirkalnika ni bil več sposoben obvladati in s hitrostjo 314 km/h v ovinku Villeneuve trčil v betonski zid. Kljub temu, da so nesrečnega Avstrijca takoj po trčenju prepeljali v bolnišnico, je zaradi poškodb umrl.

Dan pozneje je bil betonski zid usoden še za trikratnega svetovnega prvaka Ayrtona Senno. Usoda se je tisti konec tedna kruto poigrala s karavano formule 1. Senna je bil namreč ob pogledu na tragično preminulega kolega in tekmeca izjemno žalosten, a sla po dirkanju mu ni dovolila, da ne bi naslednji dan spet šel na stezo v Imoli, čeprav naj bi bil po pisanju nemškega časnika Welt do nastopa zadržan.

Ob tem je za voznikov sedež zapičil zvito avstrijsko zastavo, s katero je nameraval pomahati v primeru zmage v spomin na dan prej tragično preminulega Ratzenbergerja.

Toda sedmi krog dirke je bil zanj usoden. V sicer blagem levem ovinku Tamburello je njegov dirkalnik natanko ob 14.17 zletel s proge in se s hitrostjo 211 km/h zaletel v že omenjeni zid ob progi, pri čemer je avtomobilu odtrgalo sprednje desno kolo in nosni stožec. S televizijskih posnetkov je bilo takoj razvidno, da je Senna utrpel hude poškodbe, ki so bile zanj, kot se je izkazalo kasneje v kliniki v Bologni, usodne.

Po tej nesreči je Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) močno poostrila varnostne ukrepe na dirkah formule 1. "Ratzenberger in Senna nista umrla zaman," je za avstrijsko tiskovno agencijo (APA) dejal Stefano Domenicali, trenutni direktor dirk formule 1. Po omenjenem tragičnem dogodku so namreč med drugimi odstranili betonske zidove. Kako je bilo sploh mogoče, da so slednji nekoč stali ob dirkališčih, je sicer že začetek neke druge zgodbe.

Od smrti Ayrtona Senne so v formuli 1 uvedli tudi t. i. sistem Hans, ki v primeru nesreče ščiti glavo in vrat ter preprečuje bazilarni zlom lobanje, povečali pa so tudi stranske stene pilotske kabine.

V F1 nesreč s smrtnim izidom ni bilo naslednjih 20 let, vse do VN Japonske v Suzuki, ko je Francoz Jules Bianchi oktobra 2014 na povsem razmočenem cestišču zdrsnil s steze in zadel v rob vozila za odstranjevanje dirkalnikov. Bianchi je bil več mesecev v umetni komi zaradi hudih poškodb glave, a je julija 2015 v bolnišnici v Nici umrl.

Po tej nesreči so uvedli še strožja varnostna pravila, pri čemer na stezi ob dirkanju in rumenih zastavah ne sme biti preostalih vozil. Te so lahko na stezi zgolj ob virtualnem varnostnem avtomobilu. Za zaščito glave so kasneje uvedli tudi sistem HALO, konstrukcijo, ki ob strani in nad čelado varuje voznika. Pred tem so ta sistem uporabljali že v drugih dirkaških serijah. Obenem so uvedli obširno revizijo prej sprejetih varnostnih ukrepov v F1.