Čeprav je hupanje sredstvo komunikacije in kot tako namenjeno opozarjanju drugih voznikov oz. udeležencev v prometu, je trobljenje pogosto izraz agresije, saj hupo marsikateri voznik izrablja za izražanje nejevolje. Takšnih v Mumbaju, ki je drugo največje mesto na svetu in se utaplja v pločevini, ni malo. Frustrirani vozniki tam nemoč izražajo z neskončnim trobljenjem, kakofonija zvokov pa se razlega daleč po mestu in včasih dosega oglušujočo stopnjo hrupa. Ne le, da je Mumbaj eno največjih, je tudi eno najglasnejših mest na svetu. Trobljenje je v azijskih držav sicer nekaj povsem običajnega in vozniki hupe ne uporabljajo samo v primeru, da opozarjajo in se ''znašajo'' nad drugimi vozniki, pač pa tudi ko na semaforju sveti rdeča luč.
V želji, da bi disciplinirali voznike – zvočno onesnaževanje je namreč doseglo kritično raven, saj je hrup postal škodljiv za sluh prebivalcev – so se tamkajšnji policisti domislili zanimive strategije: ''Bolj kot trobiš, dlje čakaš.'' Na obremenjenih prometnicah so tako vzniknili ''kaznovalni semaforji'', ki so jih povezali z merilci hrupa.
Ko ta preseže 85 decibelov – dolgotrajna izpostavljenost takšnemu hrupu je zdravju škodljiva, poleg tega hupanje pospeši bitje srca, povzroča stres in zmede ostale udeležence v prometu – se števec, ki odšteva sekunde do zelene luči na semaforju, resetira. Sistem odvajanja od te slabe razvade je kmalu naletel na poporodne krče, naprošanje policije, da ljudje ''hupajo odgovorno'', pa zaenkrat ni obrodilo sadov, saj so morali projekt zaradi nepopisne gneče začasno prekiniti. Grožnja policije, da lahko vozniki trobijo še naprej, če jih ne moti čakanje, očitno ni zalegla.
Kako je glede nepotrebnega hupanje v Sloveniji? Ali je kaznivo? Da. Zakon o pravilih cestnega prometa v 70. členu, ki obravnava zvočne in svetlobne opozorilne znake, namreč pravi:
(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju, sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika.
(2) Voznik mora vklopiti varnostne utripalke na vozilu:
1. pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s katerim se opravlja prevoz skupine otrok, in izstopanju iz njega;
2. ko je treba opozoriti druge udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti, zlasti če je zadnji v ustavljeni ali počasi vozeči koloni vozil na cesti zunaj naselja ali če dohiti vozilo, ki vozi s hitrostjo, ki je za več kot polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste;
3.kadar vozi vozilo, katerega hitrost vozila je za več kot polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka ali 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena .
(4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 3. točke drugega odstavka tega člena.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV