Nekaj trikov, kako privarčevati gorivo

Povej mi, kaj voziš, in povem ti, kdo si ...

Vse se začne pri pravilni izbiri primarnega prevoznega sredstva. Pred nakupom avtomobila dodobra premislite, kakšne so vaše mobilne potrebe in na kakšen način in koliko boste prevozno sredstvo uporabljali. Dejstvo je, da so večji avtomobili težji in posledično močneje motorizirani. Več "živali" v hlevu pa pomeni več žejnih ust, ki za svoje delovanje potrebujejo več goriva, da o stroških vzdrževanja sploh ne govorimo. Če se torej večino časa prevažate sami in brez prtljage, je precej nesmiselno, da se naokrog prevažate s sedemsedežnim enoprostorcem.

Razmislite, kakšen pogonski agregat bo poganjal vaš avtomobil. Dizelski pogonski agregat vam priporočamo le, če letno prevozite več kot 20.000 kilometrov in vaše poti v povprečju niso krajše od 25 kilometrov. Dizelski motorji so resda bolj varčni, vendar je tehnologija v osnovi dražja in učinkovito deluje le na optimalni delovni temperaturi, ki jo dizelski motorji dosežejo pozneje kot njihovi bencinski sorodniki. Dobro razmislite tudi o moči motorja in predvsem, koliko kilovatov si ob današnjih cenah goriva in visokih kaznih sploh lahko privoščite.

’"Športen’" način vožnje vas drago stane

Vsi sanjamo o "nabritih" visokozmogljivih osemvaljnikih, ki jih podpira vsaj ena turbina. Visoki vrtljaji, kadeče se pnevmatike, rezek zvok motorja in huronski trušč pod motornim pokrovom. Mokre sanje, ki si jih lahko dejansko privoščijo le redki. Športna vožnja le redko odtehta stroške, s katerimi je povezana. Pa tokrat pustimo ob strani stroške registracije, kazni in vzdrževanja. Gorivo prihranite s tekočo vožnjo.

Pospešujte in zavirajte premišljeno in vedno spremljajte dogajanje daleč pred seboj – na vožnjo ne vpliva zgolj pred vami vozeče vozilo. "Lovljenje" rumenih luči na semaforju je v večini primerov nepotrebno in nevarno, obenem pa zelo potratno. Če opazite, da se zeleni val zaključuje (to vam sporočajo tudi semaforji za pešce), lepo pretaknite prestavo nižje in se počasi ustavljate z zaviranjem z motorjem. Še vedno je bolje, če se vozilo spelje pri hitrosti 1 km/h, kot da se popolnoma ustavite.

Zaviranje z motorjem uporabljajte tudi pri vožnji po klancu navzdol. Takrat vaše motor ne porablja goriva, pa še zavore vam bodo hvaležne. "Drag racing" od semaforja do semaforja je otročje in potratno početje. Tudi varnostna razdalja je pri varčni vožnji pomemben dejavnik, saj ne zagotavlja zgolj varnosti, temveč tudi manevrski prostor – če vozilo pred vami zavira ali se umika na stransko cesto, lahko zgolj umaknete nogo s plina brez nepotrebnega zaviranja. Če je vaše vozilo opremljeno s tempomatom, omejevalnik hitrosti in potovalnim računalnikom, jih uporabljajte. Pripomočki lahko prihranijo do pet odstotkov goriva, obenem pa omogočajo udobno in varno vožnjo.

Gladko je bolje

Aerodinamika je zvita znanost, ki se je pri oblikovanju novodobnih vozil že dodobra uveljavila. Zračni upor narašča s kvadratom hitrosti, kar v praksi pomeni, da boste za hitrost 120 km/h potrebovali enkrat več moči kot za hitrost 60 km/h.
Upoštevajte dovoljeno hitrost vožnje, pri avtocestni vožnji pa uberite neko srednjo pot med varčno in varno vožnjo – 120 km/h je idealna hitrost. Slednje velja zlasti za lastnike enoprostorcev in kombiniranih vozil, pri katerih je zaradi pokončnega vetrobranskega stekla in višine vozila zračni upor še posebej izrazit.

Če je vaše vozilo opremljeno s klimatsko napravo, jo uporabljajte! To nikakor ne pomeni, da se temperatura v avtomobilu približuje ledišču – klimatska naprava je za porabo goriva bolj ugodna kakor odprto okno. Odstranite vse predmete, ki "štrlijo" iz avtomobilske silhuete, če jih ne potrebujete.

Strešni prtljažniki, strešni kovčki, nosilci za smuči. Česar ne potrebujete, odstranite. Strešni prtljažnik poveča porabo goriva za pet odstotkov, strešni kovček pa še za nadaljnjih pet. Odstranjen prtljažnik pa še močno olajša uporabo avtomatskih pralnic in zmanjša hrup pri avtocestnih križarjenjih. Poskrbite tudi, da v avtomobilu ne boste prevažali nepotrebne "krame", saj vsak dodaten kilogram pripomore k večji porabi goriva.

Polno, varno in kot po maslu

Pomemben varnostni in ekološki dejavnik so pnevmatike. Poleg tega, da so danes na voljo posebne "eko" pnevmatike, katerih profil je tišji in povzroča manj kotalnega upora, je zlasti pomembno stanje pnevmatik. Tlak v pnevmatikah preverite vsaj enkrat mesečno, še bolje na dva tedna.
Nepravilno napolnjene pnevmatike povzročajo hitrejšo obrabo in krajšo življenjsko dobo, obenem pa močno povečajo porabo goriva. Če je le mogoče, uporabljajte čim ožje pnevmatike, ki jih predpisuje proizvajalec avtomobila. Že razlika med dimenzijo 185 in 205 lahko pomeni za liter večjo porabo goriva in nižji strošek nakupa.

Porabo goriva zmanjša tudi uporaba lahkih platišč, nikakor pa ne izberite preveč "naluknjanih". Bolj "polna" in čim manj razgibana platišča povzročajo manj zračnega upora. Podatke o pravilnem tlaku v pnevmatikah najdete na stebričku vrat ali v navodilih za uporabo avtomobila. Poleg pnevmatik preverite tudi stanje kolesnih ležajev in zavor. Če izpod koles, zlasti v zavojih, prihajajo sumljivi zvoki ali se vozilo premika težje kot sicer, je čas za obisk serviserja.

Neenakomerno obrabljene pnevmatike so pokazatelj nepravilno nastavljenega podvozja, zato je pomembno, da serviser pregleda elemente podvozja pri vsakem rednem servisnem posegu in pri menjavi pnevmatik. Ali so pnevmatike, platišča, kolesni ležaji in zavore v zglednem stanju, lahko preverite tudi s tako imenovanim "toplotnim" testom – po nekaj deset kilometrih vozilo ustavite in roko položite na pnevmatiko. Optimalna delovna temperatura pnevmatik ne sme preseči 50 °C. Če je pnevmatika na otip vroča in je ne morete prijeti, je to nesporni znak, da obiščete serviserja.

Porabo goriva spremljajte pri vsakem točenju goriva. Priporočljivo je tudi vodenje evidence porabe goriva, ki omogoča lažji nadzor nad gibanjem porabe goriva. Želimo vam varno in varčno vožnjo, ob prihodnjem polnjenju rezervoarja pa več "privoženih" kilometrov.