Po prvih raziskavah na univerzi lahko prevoden obliž, sestavljen iz verig ogljikovih atomov, povezanih v mikroskopske cevke, s pomočjo elektrike posnema površino naravnega tkiva ter tako spodbuja rast celic. Več nanocevk, kot so dodali raziskovalci, več okoliških celic se je regeneriralo.
Profesor Thomas Webster z univerze Brown pravi, da gre njegova raziskava povsem v drugo smer, saj se je osredotočil ne samo na mišične celice, ki srcu pomagajo utripati, temveč tudi na celice, ki srce krčijo, ter na endotelialne celice, iz katerih so sestavljene krvne žile. Dejstvo, da je obliž uspel regenerirati vse tri tipe celic, ki v srcu sicer delujejo neodvisno ena od druge, priča o tem, da je novonastalo tkivo podobno običajnemu srčnemu tkivu.
Jeff Karp, namestnik direktorja v regenerativnem terapevtskem centru v Birghamu, je nad Websterjevo idejo navdušen, a hkrati opozarja, da je raziskava šele v začetni fazi in da bo preteklo še kar nekaj časa, preden se bo uporabnost Websterjeve metode pokazala v praksi. Po njegovem mnenju je treba najprej počakati vsaj na začetek testiranja na živalih. Websterjev 'nanoobliž' je sicer le eden izmed mnogih pristopov, s katerimi se znanstveniki trudijo obnoviti srčno tkivo. Trenutno poteka kar nekaj raziskav, v katerih poskušajo najpomembnejšo mišico v našem telesu obnoviti v vbrizgavanjem izvornih celic pacienta v srce ali pa na srce vsadijo mišično tkivo, ki so ga pridobili iz izvornih celic. Nanocevke bi lahko uporabili same ali v kombinaciji z izvornimi celicami.
Websterjeva ekipa sedaj izpopolnjuje nanomaterial. Ustvariti poskušajo linearni vzorec nanocevk, ki bi bil še bližje vzorcem v pravem tkivu. Poleg tega poskušajo obliž narediti enako prevoden kot srčno tkivo, da bi ugotovili, ali to še izboljša njegovo delovanje. Naslednji korak bo preizkušanje najboljših metod za nanos obliža do srca. Ena izmed idej vključuje zvit obliž, ki bi ga do srca prenesli kar s pomočjo katetra. Seveda je do praktične uporabe na pacientih še precej daleč, saj morajo znanstveniki najprej opraviti še precej obsežne varnostne preiskave. Problem je predvsem v tem, da se za razliko od nekaterih drugih materialov ogljikove nanocevke v telesu ne razgradijo po naravni poti. Ena izmed rešitev tega problema je po Webstrovih besedah ta, da bi tkivo okoli srca zaraslo ogljikove cevke, slednje pa bi tako še naprej zagotavljale električno stimulacijo srcu.
V izogib prevelikim zamudam bodo Webster in njegova ekipa obliž najprej preizkusili kar na psih, za katere je srčni napad ponavadi smrtonosen. Njihova srca so namreč izjemno majhna, zato je vsaka poškodba tkiva še toliko bolj nevarna. Po Websterjevih besedah bi z zdravljenjem psov tehnologijo lahko precej hitreje uspeli prenesti na ljudi.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV