Leta 1991 je bil Linus v tretjem letniku študija računalništva na univerzi v Helsinkih, ravno v tistem času pa si je kupil računalnik osnovan z Intelovim procesorjem 80386. navdušeni računalničar naj bi nato cel mesec navdušeno igral klasično igro Prince of Persia, saj kar ni mogel dočakati izida Minix, preprostega operacijskega sistema osnovanega na osnovi Unixa, ki je tako še danes srce vseh različnih verzij Linuxa. Čeprav je bila uporaba Minixa brezplačna, pa licenca ni dovoljevala spreminjanja sistema, poleg tega pa je šlo le za 16-bitni sistem, ki se ni prav dobro razumel z 32-bitno arhitekturo Intelovega procesorja 386.
Linusu to niti malo ni bilo všeč, zato se je lotil razvoja svojega operacijskega sistema, končni produkt nekajmesečnega truda pa je bil Linuxovo jedro. Linux je Torvalds sprva uporabljal kot emulator terminala, s katerim je lahko vstopal na univerzitetni sistem, ki je prav tako temeljil na Unixu. Preden se je nadebudni Finec zavedal, je že imel v rokah delujoče jedro operacijskega sistema za svoj Intelov računalnik, svoj dosežek pa je javnosti sporočil z znamenitim pismom, v katerem je zapisal, da pripravljal svoj odprtokodni operacijski sistem, ki sicer ne bo tako velik kot projekt GNU (ki se je začel že leta 1983) in da vse uporabnike uporabnike prosi za nasvete in pripombe.
Ostalo, kot pravijo, je zgodovina. Linus je jedro sprva dal na voljo javnosti z lastno, nekomercialno licenco, decembra leta 1992 pa je sistem že izšel pod GNU-jevo licenco GPL oziroma 'general public licence,' kar v praksi pomeni, da lahko prav vsak po mili volji spreminja sistem in ga nato ponovno izda naprej. Tako so se v javnosti začele pojavljati prve Linuxove distribucije, kot so na primer Debian, Slackware in druge.
Ljubiteljski Linusov projekt, ki mu je do uspeha zagotovo pomagal tudi izjemen uspeh Intelovih procesorjev 386 in 486 je tako kmalu prerasel v prvi zares uspešen odprtokodni projekt. Leta 1996 je Linux odbil tudi maskoto – ljubkega pingvina z imenom Tux. Danes Linux najdemo vsepovsod. Je eden najboljših sistemov za uporabno na strežnikih, tuji pa mu niso niti superračunalniki. Linux je vse bolj priljubljen tudi pri običajnih uporabnikih, saj z različnimi distribucijami, kot so GNOME, Ubuntu, openSUSE (za prenosnike), KNOPPIX ('live' verzija, ki jo lahko poganjamo kar s CD-ja) postaja vse boljši in boljši. Navsezadnje se imamo Linuxovem jedru zahvaliti tudi za operacijski sistem Android, ki je danes poganja mnoge najboljše pametne telefone.
Glede na to, da je Linux tako vsesplošno uporaben, zastonjski, stabilen in predvsem zelo varen, hkrati pa se neprestano razvija in postaja vse boljši in boljši bo tudi prihodnjih 20 let majhnega 'pingvinčka' zagotovo še bolj uspešnih.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV