''Takšno letalonosilko imeli bi tudi mi''

Življenjska zgodba o edini kitajski letalonosilki spominja na kakšno basen o grdem račku. Zgodba se je pričela davnega leta 1985, ko so Rusi pričeli z gradnjo letalonosilke Riga. Po treh letih so jo splovili, leta 1990 pa preimenovali po zloglasni ruski križarki Varyag. Plovilo je bilo sicer plovno, a nedokončano, saj je manjkala vsa električna napeljava. Ob razpadu Rusije ga je posvojila Ukrajina, ki je z njega pobrala vse, kar je bilo uporabnega. Ostal je le še ladijski trup, ki so ga leta 1998 na dražbi za 19 milijonov evrov prodali neki kitajski potovalni agenciji, ki naj bi ga uporabila za gradnjo plavajoče igralnice in hotela. Svetovne vojaške strokovnjake očitno ni zmotilo dejstvo, da je bilo podjetje v lasti ogromnega holdinga iz Hong Konga, katerega predsednik je nekdanji oficir kitajske vojske. Kljub diplomatskim, administrativnim in tehničnim zapletom so jekleno ’okostje’ leta 2003 privlekli v kitajsko ladjedelnico Dalian. Zgolj za stroške 30.000 kilometrov dolge plovbe s povprečno hitrostjo 11 km/h, so Kitajci odšteli 4 milijone evrov. Leta 2005 je romala v suhi dok, kjer so trup pregledali z ultrazvokom in ga prebarvali s posebno zaščitno barvo.

Plovilo je dolgo 304 m, široko 75 m in tehta 66.000 ton. Ni povsem znano, kaj so Kitajci strpali v obe strojnici, po predvidevanjih pa naj bi šlo za dve parni turbini, ter 15 generatorjev, skupna moč pa znaša 100.000 kilovatov. Liaoning dosega hitrosti plovbe do 60 km/h, domet znaša 7.000 km, na njej pa deluje 2.000-članska posadka in 500 pilotov. Na krov sprejme do 50 bojnih letal J-15 in helikopterjev Z-8 ter Ka-31. Oborožena je z večcevnimi raketnimi baterijami, 30 mm topovi, več obrambnimi sistemi, protiletalskimi, protiladijskimi ter protipodmorniškimi izstrelki.

Letalonosilka Liaoning (po kitajski provinci) je prvič zaplula poleti 2011, ko je opravila poskusno štiridnevno plovbo, po številnih testih jo je leto kasneje prevzela kitajska vojna mornarica, na njej pa je uspešno pristalo prvo vojaško letalo. Ladja je klasificirana kot šolsko plovilo, uradno ne spada v nobeno vojno floto, popolnoma funkcionalna pa naj bi bila v petih letih, ko bo ustrezno usposobljena celotna posadka.

Kitajska se je s svojo prvo letalonosilko uvrstila v prestižni klub držav, ki si to lahko privoščijo. Mednje spadajo ZDA z 10 aktivnimi in dvema rezervnima letalonosilkama, Italiji z dvema aktivnima ter Franciji, Rusiji, Španiji, Indiji, Braziliji in Tajski s po eno aktivno letalonosilko. Američani si lastijo še tri nedokončana plovila, Velika Britanija končuje dve, tri letalonosilke pa gradijo v Indiji.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!