To se danes najpogosteje kvari pri dizelskih motorjih

Ali se sodobni dizelski motorji glede vzdrževanja razlikujejo od starejših? To vprašanje smo zastavili tehničnemu svetovalcu HAK-a Marinu Moravi, ki nam je podal ključne odgovore v več točkah.

1. Motorno olje ima nekaj novejših zahtev in ni več 10W-40 ali 5W-40 ali 5W-30, temveč prehaja na olja nižje viskoznosti 0W-20, primernejša za lažjo mobilnost motorja pri nižjih temperaturah motorja. To je primerno za sisteme start-stop in zmanjšuje obrabo motorja pri nizkih temperaturah motorja. Nizka viskoznost lahko poveča porabo olja med vožnjo na prostem. Dobavljivost tega olja je lahko problem na bencinskih servisih, zato je priporočljivo imeti v vozilu rezervni liter olja.

2. Tekočina Adblue je pomembna pri obdelavi izpušnih plinov in povprečna poraba je 0,7–1 l/1000 km, kar je dodaten strošek v primerjavi s starejšimi dizli.

3. Omenili smo sistem start stop, z njim prihaja bolj zapletena (in boljša) tehnologija 12 V glavne baterije. Čas menjave je od 5 do 8 let in takrat so 30–50 odstotkov dražje od nekdanjih akumulatorjev, ki so jih uporabljala vozila brez start-stop sistema.

4. Če pogledamo filtre olja, zraka in goriva, ni bistvenih sprememb razen filtra goriva, ki ima zaradi večje naprednosti vbrizgalnega sistema in višjih delovnih tlakov nalogo, da izloči še več nečistoč v goriva. Cene filtrov za gorivo so lahko različne, za staro vozilo od 20 do 40 evrov, za novejše vozilo pa od 40 do 200 evrov, odvisno od tega, ali ima filter dodatne senzorske integracije ali grelne elemente filtra.

5. Vzdrževanje jermenskih prenosov – nekateri deli so močnejši. Alternator je postal elektromotor za zagon nekaterih dizelskih motorjev, zato večje dimenzije teh delov dvigujejo ceno v tej skupini delov. Glede na to, da današnji alternatorji zaradi porasta električne opreme opravijo več dela in so izdelani bolj kvalitetno, imajo daljšo življenjsko dobo. A ko se pokvarijo, cena popravila ni več takšna, kot je bila.

6. Menjalniki, ki sodelujejo pri krmiljenju oziroma distribuciji ventilov glave motorja (veriga, jermen, zobniki) so bili izboljšani in podaljšani intervali menjave, tako da so prevoženi kilometri ob prvi menjavi dvakrat višji v primerjavi s starejšimi generacijami motorjev. Stroški so v tem segmentu dejansko nižji, ker se deli ne menjajo tako pogosto.

7. Tudi grelniki dizelskih motorjev so bili deležni določenih izboljšav, diagnostika okvar je veliko preprostejša in mogoča s pomočjo avtodiagnostike. Je pa cena grelnika bistveno višja, saj se danes grelniki prižgejo tudi ob delujočem motorju, zato imajo veliko večje število delovnih ciklov, kar jim postavlja večje zahteve. Pri nekaterih motorjih to niso več le grelniki, ampak tudi senzorji, ki spremljajo delovanje cilindrov, kar dodatno podraži potrošne rezervne dele.

8. Sklopka in vztrajnik dizelskega motorja sta zaradi sistema start-stop ojačana in vzdržljivejša kot prej, ko se obrabita, pa sta nekoliko dražja.

Glede na to, da so servisni intervali med 20.000–40.000 km, so vožnje na servis manj pogoste, nekateri proizvajalci pa imajo redne servise vsako drugo leto. Stroški vzdrževanja so se glede na preteklost znižali, vendar so rezervni deli in maziva nekoliko dražji. Celotno vzdrževanje je ugodnejše, ker je servisnih delovnih ur delavnice manj. Lahko rečemo, da je vzdrževanje današnjega dizelskega motorja ugodnejše do 150.000 km, ko večina proizvajalcev najverjetneje ne bo imela večjih težav razen rednega vzdrževanja.

Današnji dizelski motorji so poleg nekaterih rednih potrošnih rezervnih delov že dolgo na trgu in številni deli v izpušnem sistemu in sistemu vbrizgavanja so bili izboljšani, tako da ko gledamo motorje, ki izpolnjujejo normo za izpušne pline Euro 6 leta 2014 in danes, lahko rečemo, da je veliko manj težav na ključnih in dražjih komponentah in da današnji dizelski motorji ob rednem vzdrževanju brez večjih okvar prevozijo od 300.000 do 500.000 km, kar je na primer težko doseči s hibridnimi in električnimi vozili.

Vir: revijahak.hr