Moskisvet.com
F1 Turbo motorji - 2

Visoki obrati

Bo to konec za kraljico avtomobilističnega športa?

Aleš Majerič
26. 06. 2013 08.16
14

Letošnje prvenstvo Formule 1 je v polnem razmahu. Zopet dominirata francoski proizvajalec motorjev in avstrijske energijske pijače. Bo s spremembo pravil prihodnje leto vse drugače?

F1 motor za sezono 2014.
F1 motor za sezono 2014. FOTO: Arhiv proizvajalca
Tudi prvenstvo F1 se ’odeva’ v zelene barve. Prostornine motorjev in poraba goriva so vse manjši, sestavni deli vedno bolj vzdržljivi, tehnologij za reciklažo toplotne energije pa vse več. Vseeno pa se prihodnjo sezono obeta opazen preskok – ’downsizing’ je osvojil tudi najdražje bolide sveta.

Manj je več?

Krovna organizacija FIA je zaukazala zmanjšanje prostornine motorjev z današnjih 2,4 litra na vsega 1,6 litra, število valjev pa z 8 na 6. Motorji bodo prisilno polnjeni, ’zavrteli’ se bodo do največ 15.000 vrtljajev v minuti, na dirko pa bodo ’skurili’ največ 100 litrov goriva (letos 140 litrov).

Zloglasni KERS ali ERS (sistem za reciklažo energije) bo od prihodnjega leta lahko izkoriščal kinetično in toplotno energijo v veliko večji meri kot do sedaj. Oba sistema bosta lahko ’ujela’ 2 mega Joula energije iz nje ’pridelala’ 120 kilovatov moči (danes 60 kW), delovanje sistema pa bo omejeno na 33 sekund (danes 6,7 s). Motor brez sistemov za reciklažo energije ne bo smel tehtati manj kot 145 kg, vsak dirkač pa bo na sezono lahko uporabil pet motorjev (danes 8).

'Avtopsija' motorja zloglasnega 'turbo obdobja'.
'Avtopsija' motorja zloglasnega 'turbo obdobja'. FOTO: Arhiv proizvajalca

Današnji pogonski agregati zmorejo okrog 600 kilovatov moči, motorji za sezono 2014 pa po vsej verjetnosti ne bodo nikakršna izjema. Manjšo delovno prostornino bodo nadomestili s prisilnim polnjenjem, z uporabo zmogljivejši asistenčnih sistemov pa bodo zmogljivosti morda še večje.

F1 Turbo motorji - 6
F1 Turbo motorji - 6 FOTO: Arhiv proizvajalca
Nova ’turbo’ era?

Po 25 letih se turbinski polnilniki ponovno vračajo v Formulo 1. T.i. ’turbo era’ je trajala od leta 1977 pa do 1986, ko so prisilno polnjenje s pravilnikom prepovedali. Novost je vpeljal Renault, ki se je s prisilno polnjenim motorjem s prostornino 1,5 litra postavil po rob takratnim trilitrskim osemvaljnikom. Po začetnih porodnih težavah so osvojili prvi štartni položaj in konkurenca je kmalu opazila potencial turbinskih polnilnikov. Kmalu so sledili Alfa Romeo, BMW, Ferrari, Ford, Honda in Porsche, ter številni ’garažisti’.

Brutalni motorji s ’turbo luknjami’ v velikosti Velikega kanjona, so bili prava preizkušnja za material in dirkače. Brez elektronskih sistemov, servo krmiljenja in z ročnimi menjalniki so morali dirkači nadzirati še količino goriva, ki je dotekala v motor, da so z enim rezervoarjem lahko prevozili celotno dirko. Za kvalifikacije in dirko so moštva uporabljala različne nastavitve motorjev – medtem, ko je tlak v turbinah med dirko dosegal do 3,8 barov, moč pa do 670 kilovatov, so sikajoče zveri med kvalifikacijami obratovale pod tlakom 5,5 bara in ’pridelale’ tudi do 1.200 kilovatov moči. V F1 takrat preprosto ni bilo prostora za pomehkužene fantiče z nežnimi ročicami.

Razvoj brez nadzora in vedno bolj brutalni dirkalniki so povzročali vedno več hudih nesreč.
Razvoj brez nadzora in vedno bolj brutalni dirkalniki so povzročali vedno več hudih nesreč. FOTO: Arhiv proizvajalca


Ob vedno večjem številu nesreč je krovna organizacija turbo motorje prepovedala, vračajo pa se prihodnjo sezono.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 648