Še bolj neverjetno je bilo, da je na predzadnjem prizorišču letošnjega prvenstva dirko za Veliko nagrado Kitajske končal skoraj pod stopničkami na petem mestu kot daleč najboljši netovarniški dirkač. V svetu motošporta je to še toliko težje (v motoGP in formuli 1 celo nemogoče), saj si odvisen od stroja, ki zahteva ne le precej denarja, ampak tudi znanja za dirkaško pripravo in vzdrževanje, pa seveda čim boljše elemente in tehnične rešitve, kot jih imajo tovarniške specialke.
Po drugi strani pa motokros še ostaja eden redkih sodobnih motošportov, kjer voznik lahko vsaj malo kompenzira hendikep stroja. Kar očitno počne 24-letni Dolenjec in zato imajo njegovi rezultati med elito še toliko večji pomen. Jan se je sicer pet let kalil v srednjem razredu MX2 med letoma 2018 in 2023, kjer je nastopil na 83 dirkah. Šele lani pa je uspel odpeljati tudi vse čezoceanske dirke in sezono končal na robu prve deseterice.
Poškodbe so del motokrosističnega življenja. Z dobrimi petdesetimi konjiči nadgrajene človeške moči med desetinami tekmecev, ki se borijo za zmago, in vožnjo na blatnih ali peščenih podlagah povsem na meji mogočega, kar zahteva svetovno prvenstvo, se seveda ne more vedno iziti po planu. Tudi Jan ni imun pred tem, letos mu je tako težave povzročalo koleno, a manjše poškodbe sprejema kot del športa, ki ga ne ustavijo niti pri treningu.
Jan je seveda od namlajših let (treh) odraščal na motociklu, a se v mladosti preizkušal tudi v smučarskih skokih, rokometu in golfu. Golf je še zdaj tista stvar, ki mu pomaga razbremeniti naporno dirkaško sezono in treninge, obenem pa je dober mentalni trening. Njegove sanje pa seveda – priti v tovarniško ekipo in se z najboljšo tehniko, ki je tam na razpolago, boriti za naslov najboljšega na svetu.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV