Električni avtomobili: kako slaba aerodinamika vpliva na porabo

Ugotovitve, ki so jih nanizali strokovnjaki nemškega  portala spare-benzin.de, so kristalno jasne in prav nič ugodne za lastnike striktno električno gnanih avtomobilov, ker ima slaba aerodinamika lahko zelo poguben vpliv (v tem pogledu so vozniki fosilno gnanih vozil na boljšem) na avtonomijo takšnih vozil. To so podkrepili tudi z nekaj primeri, kjer so kot 'testnega zajčka' uporabili Volkswagnovega električnega golfa (e-Golf) iz sedme generacije tega modela. Nemci pravijo, da je takšen e-Golf ob lagodni vožnji s 100 km/h res sposoben dokazati lastniku njegov varčevalni potencial, ker bo ob umirjeni vožnji porabil samo povprečnih 7,6 kW električne energije. Zadeva se drastično spremeni v slučaju, ko želite takšnega volkswagna voziti z 200 km/h po avtocesti, ker poraba električne energije v tem slučaju naraste na nesprejemljivih 61 kW, če pa k temu prištejete še kotalni upor, potem veste zakaj ima večina modernih električnih avtomobilov smešno nizke končne hitrosti.

Razlog za takšen povprečni dvig porabljene električne energije pa najdemo v enem izmed zakonov aerodinamike, ki pravi, da bo še enkrat višji dvig povprečne potovalne hitrosti (iz 100 km/h na 200 km/h) pri vozilu povzročil štirikrat večji upor zraka, posledično lahko vsak kolikor toliko aerodinamično oblikovan današnji avtomobil s približno 60 kW pogonske moči brez večjih težav doseže največjo hitrost v območju 180 km/h, medtem ko bo enkrat močnejši (120 kW) avtomobil dosegel kvečjemu največjo hitrost v območju 220 km/h. Ob tem so Nemci nanizali tudi primerjavo stroškov na vsak prevoženi kilometer v primeru bencinsko gnanega golfa IV, vendar ob tem niso razkrili podatkov o njegovi pogonski moči. Pri hitrosti 100 km/h boste za vsakih 500 prevoženih metrov plačali približno 5 centov, ob vožnji z 200 km/h boste plačali občutno več (5 centov na vsakih 200 prevoženih metrov).

Lahko morda na kakšen način prelisičite aerodinamiko? Z vgradnjo drugačnih blažilnikov in vzmeti lahko poskrbite, da se dno karoserije zbliža z vozno podlago. Poleg tega lahko odstranite zadnji brisalec, ker je to znani moteči element, zamenjate bočna vzvratna ogledala in jih nadomestite s parom manjših ogledal (pri današnjih avtomobilih je to skoraj nemogoče izvesti), obstaja pa tudi možnost modifikacij prednjih brisalcev in vgradnja čim nižje radijske antene. Kot zanimivost velja omeniti tudi to, da lahko aerodinamiko izboljšate z nakupom primernih pokrovov koles (oblika platišč vpliva na aerodinamiko) in da na vozilo ne nameščate možnih širših pnevmatik. Recimo, da vam je na ta način uspelo znižati aerodinamični upor za 10 odstotkov. Posledično bo vaš avtomobil pri 100 km/h res porabil 10 odstotkov manj pogonskega goriva. Lahko posledično tudi vozim hitreje (+ 10 %), čeprav bom ob tem obdržal povprečno porabo pred izvedbo aerodinamičnih modifikacij? Žal ne, ker boste že pri 105 km/h izgubili vse prednosti izvedenih modifikacij.

Ogromne čelne površine pri večini SUV modelov ter posledično občutno slabša aerodinamika v kombinaciji z večjo maso vozila se odrazijo predvsem pri večji povprečni porabi pogonskih goriv, ki je posledično lahko tudi za eno tretjino (približno 33 % v kombinaciji z 4 x 4 pogonom, ki pri dvigu povprečne porabe vedno prispeva približno 10 % (univerzalna formula)) višja (splošna univerzalna formula ob primerjavi: + 25 %) kot pri povsem enako motoriziranih normalnih osebnih avtomobilih (nič 'visoko nasajenega' za vožnjo po asfaltu …). To pravilo pa seveda velja tudi za električno in hibridno gnane predstavnike SUV-jev in modnih oblikovnih križancev. Aerodinamiko pa poslabša (- 5 %) tudi vožnja s spuščenimi bočnimi kabinskimi stekli. V praksi to pomeni, da boste na vsakih 100 prevoženih kilometrov porabili približno 0,2 litra goriva kot ob vožnji z zaprtimi okni.

Za poslabšano aerodinamiko pa lahko poskrbijo tudi razni strešni nosilci biciklov in nosilci biciklov na zadkih ali pa nameščene 'potovalne truge' (strešni kovčki). Po ugotovitvah kluba ADAC boste pri 130 km/h na ta račun zapravili najmanj 2 litra pogonskega goriva, enaka pa bo tudi razlika v povprečni porabi med povsem enakom motoriziranim parom volkswagnov (golf & tiguan). Pri 130 km/h bo tiguan popil dodatna 2 litra goriva na vsakih 100 prevoženih kilometrov.

Pravila igre so torej jasna. Če želite ob vožnji z vašim avtomobilom varčevati z gorivom, potem pozabite na modne smernice in si kupite običajen, ne pa SUV avtomobil, in to po možnosti s 'fastback' zadkom, ker ima takšen zadek (najdemo ga pri limuzinah, kombilimuzinah in kupejih) bolj pozitiven efekt na aerodinamiko, kot pa karavanski zadki, ki so tudi zaščitni znak klasičnih SUV vozil.