Rakete, ki so v uporabi danes in so na Luno ponesle človeško posadko, so opremljene s kemičnim pogonom. Ta s pomočjo izgorevanja trdnega ali tekočega goriva proizvaja pline, ki zagotavljajo potisk. Takšne rakete so sicer primerne za bližnje ’skoke’ do Lune, za dolgotrajna potovanja pa so preveč potratne. Astronavti so med potovanjem na Luno ’skurili’ 2.700 ton goriva. Od tega so večino porabili v prvih nekaj minutah poleta, da so se iztrgali iz objema Zemljine težnosti. Teža goriva je predstavljala kar 90 odstotkov celotne teže rakete in lunarnega modula. To razmerje med težo koristnega tovora in težo goriva je nesprejemljivo za človeške ambicije osvajanja drugih planetov v našem osončju. Človeška odprava na Mars bi potrebovala veliko več tovora in energije za večmesečni pogon vseh sistemov. Nasa se zato vrača tja, kjer so že bili – k jedrskemu pogonu.
Poskuse z jedrskimi raketnimi pogoni so tako Američani kot Rusi izvajali že v letih po drugi svetovni vojni in skoraj vse do zaključka hladne vojne. Čeprav po uradnih podatkih raketa z jedrskim pogonom ni nikoli poletela, pa so znanstveniki opravili veliko testov na tleh in testov posameznih komponent med letom. Medtem ko pri konvencionalnih raketah za potisk skrbi kemična reakcija, gre pri jedrskem pogonu za t. i. termalni pogon. Jedrski reaktor segreva tekoči vodik do temperature 2.500 °C, ta pa se v potisni komori razširi in poganja raketo. Za jedrsko gorivo bodo uporabili element Plutonij 238, ki je v primerjavi s kemičnim gorivom kar 107-krat gostejši. Raketa z jedrskim pogonom, ki bi bila po moči primerljiva s kemično, bi tehtala polovico manj. Ob tem bi ponesla količino tovora, ki bi bila ekvivalentna teži goriva, do nižjih orbit pa bi lahko ponesla celo sedemkrat toliko tovora, kot bi imela jedrskega goriva.
Testiranja nuklearnega pogona so trenutno izključno teoretične narave. Znanstveniki bodo nekaj let potrebovali zgolj za pridelavo zadostnih količin jedrskega goriva, pred prvimi poleti pa morajo rešiti še nekaj varnostnih vprašanj in problematiko nadzorovanja vžiga takšnega pogona. Nesreča takšne rakete med vzletom bi lahko povzročila množično kontaminacijo večjega območja našega planeta.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV