Bo naš naslednji računalnik živ?

Skupina naj bi preučevala kemijske lastnosti nevronov v možganih, te lastnosti pa naj bi prenesli v računalniško tehnologijo.
Kemični računalniki naj bi bili precej bolj preprosti in vzdržljivejši od običajnih, saj ne bodo potrebovali zapletenih tehnoloških napravic, ki jih lahko uničijo že manjši delci prahu.

Pri projektu naj bi izdelali stabilne umetne "celice", ki uporabljajo kemične procese za signalizacijo in delujejo podobno kot naši nevroni.
Cilj pa ne bo izdelava računalnika, ki bi bil močnejši ali pametnejši od trenutnih, temveč izdelati računalnik, ki bo sposoben funkcij, ki jih obstoječi računalniki ne zmorejo: kontroliranje molekularnih robotov ter izdelava inteligentnih zdravil, ki bi procesirala kemične signale v človeškem telesu in se temu primerno odzivala.
Pristop do izdelave takšnega računalnika temelji na dveh idejah.
Prva: "celice" obkrožajo lipidi (organske spojine), ki tvorijo stene ter tako držijo tekočino znotraj celice. Ko prideta dve celici v stik ena z drugo, lipidi omogočajo prenos kemičnih signalov od ene celice do druge.
Druga: notranjost "celice" bo vsebovala B-Z (Belousov-Zhabotinski) kemično reakcijo, ki poskrbi, da signali ne uhajajo skozi različne celice nekontrolirano, lahko pa potujejo v vse smeri in dimenzije, kar pomeni, da bi takšen računalnik lahko obdeloval precej več podatkov, kot jih lahko zdajšnji. Tega so sposobni tudi naši nevroni, na katere lahko gledamo kot na molekularne računalnike. Imajo namreč svoj lasten energijski vir in lahko oddajajo ter prejemajo signale glede na njihovo vzburjenost. Posnemanje teh lastnosti pripelje do tega, da "celice" tvorijo podobne signale kot možgani.
Člani ekipe pravijo, da je projekt izjemno obetajoč in upajo, da bodo kmalu prešli iz teoretične faze v delujoče prototipe.