Ayrton Senna, ''kralj dežja'' in za mnoge najboljši dirkač formule 1 v zgodovini

Brazilski dirkač formule ena Ayrton Senna je v bolidu formule ena debitiral na VN Brazilije leta 1984, zadnje metre pa odpelja na VN San Marina v Imoli leta 1994, ko se je v sedmem krogu smrtno ponesrečil. Bil je globoko veren, je je nekoč izjavil, da samo zato, ker ima vero v Boga, še ni nesmrten. Veljal je za brezkompromisnega in agresivnega dirkača ter mojstra dirkanja na mokri podlagi, zato se ga je tudi prijel vzdevek ''kralj dežja''. Njegovo kariero so zaznamovali številni trki in verjetno je na račun svojega sloga vožnje izgubil tudi kakšen naslov prvaka več. Bil je ne le velemojster vožnje po mokrih stezah, ampak tudi mojster surove hitrosti, kar je potrjeval na kvalifikacijah, saj je skupaj zbral kar 65 najboljših štartnih položajev. Oktanske kilometre je začel nabirati že pri sedmih letih, ko je po družinskem posestvu vozil jeepa. Njegov prvi gokart je izdelal oče Milton da Silva, veleposestnik in tovarnar, premogel pa je eno konjsko moč. 

Prvi dirkaški kilometri

Svoje prve dirkaške kilometre na gokartu je začel Senna nabirati že pri desetih letih, prve dirke pa se je udeležil pri trinajstih. Ta mu je dobro ostala v spominu. ''Spominjam se prve dirke. Bil sem najmlajši in najmanjši. Za štartna mesta se nismo potegovali na treningih, pač pa smo številke žrebali. Ker sem bil najmanjši, so mi dovolili, da izbiram prvi. Vem sem potegnil enico. Tako sem že na svoji prvi dirki štartal s prvega mesta.'' Bilo je to na stezi Interlagos v Braziliji, ko se je priključil domačemu karting prvenstvu. Kljub temu, da danes velja za enega najboljših dirkačev v zgodovini motošporta, nikoli ni postal svetovni prvak v kartingu – dvakrat je bil viceprvak – ki ga je pustil v želji, da se pridruži karavani formule ena. Je bil pa pri 17-ih zato južnoameriški prvak. V želji po udejstvovanju v F1 je pri dvajsetih odšel v Anglijo in dal svoj podpis pod pogodbo moštva Formule Ford, Van Diemen, katerega šef je bil Ralph Firman. Kljub temu, da enosedežnega dirkalnika ni bil vajen, je že na prvi dirki zasedel peto mesto. V nadaljevanju sezone 1981 je nanizal enajst zmag in postal prvak Formule Ford 1600. Nato je šokiral z upokojitvijo, saj je oče želel, da prevzame aktivno vlogo v družinskem poslu. Ekipa Formule Ford 2000 ga je medtem mamila s sedeže v bolidu in desetemi tisočaki. Ponudbo je po dolgem razmisleku sprejel in se vrnil na Otok. V močnejšem razredu je dobil kar ducat dirk in bil brez resne konurence. Še bliže se je bolidu formule ena približal z dirkanjem v formuli 3, kar je bila njegova naslednja postaja. Vozil je za ekipo Dicka Benettsa, za razliko od tekmecev v prejšnji sezoni, pa se je moral za naslov prvaka res potruditi, ogorčen boj z Martinom Brundlom pa je dobil šele na zadnji diri sezone. Brundel je kasneje postala uspešen televizijski komentator F1.

Debi v formuli ena

V formuli ena je Senna debitiral leta 1984, potem ko je podpisal z ekipo Toleman, s katerim si je v krstni sezoni privozil tri stopničke. Na svoji prvi dirki v Bralizijili je odstopil, že na naslednji dirki pa je prišel do prvih točk. V Monaku je zaostal le za Alainom Prostom. Ker je želel zmagovati, se je preselil k bolj konkurenčnemu Lotusu. To mu je na široko odprlo vrata do uspehov. Že na drugi dirki svoje druge sezone v F1, na VN Portugalske, je osvojl najboljši štartni položaj, na deževni dirki vodil od štarta do cilja ter slavil krstno zmago v F1, ki je bila še kako sladka, saj je tekmece za seboj pustil za več kot minuto. V tej sezoni je konkurenco pokoril še na VN Belgije. V sezoni 1986 je prav tako dobil dve dirki in prvenstvo končal kot četrti najboljši dirkač formule ena. Tudi v sezoni 1987 je dobil dve dirki, le da je njegov bolid gnal namesto Renaultov, Hondin motor. Z Lotusom se je na koncu podpisal pod šest zmag. Sledil je prestop k tedaj drugemu najmočnejšemu moštvu, McLarnu, ki je v hrbet gledal zgolj Williamsu.

Veliko rivalstvo s Prostom

Ko se je Senna preselil h McLarnu, je bila prva violina ekipe slavnejši Alain Prost, a je Brazilec vseeno že prvo sezono polizal smetano na torti, rivalstvo med Brazilcem in Francozom pa je tedaj šele dobivalo zalet. Prvič je Senna z novo ekipo slavil v Imoli in do prelomne dirke v japonski Suzuki dobil še šest dirk za Veliko nagrado. Pred to dirko je imel malo točkovnega dobropisa v primerjavi s Prostom, a si je priboril najboljši štartni položaj. Na štartu mu je nato ugasnil motor in dirko je moral začeti z začelja. Hitro se je prebijal naprej in bil kmalu za najboljšimi. V 27. krogu je na štartno-ciljni ravnini skočil tudi mimo tedaj vodilnega Prosta in odločil prvenstvo sebi v prid. Tedaj je prvič resno počilo v odnosu s Francozom, ki ni bil več nesporna številka ena. Ko je leta 1989 Senna sezono začel z 11. mestom, je bilo to zgolj zatišje pred viharjem. V Imoli, ko je v bolidu nekaj časa gorel Avstrijec Gerhard Berger, pa je dokončno počilo, potem ko naj Senna ne bi upošteval internega pravila o nenapadanju do konca prvega ovinka. To se v resnici ni zgodilo, saj ga je Senna prehitel v ovinku Tosa. To je napovedalo odhod Prosta iz ekipe. ''Sennova težava je v tem, da ne more sprejeti poraza. Ne more živeti s tem, da je nekdo preprečil njegovo prehitevanje. Senna tvega tako veliko, ker ves čas misli, da je nepremagljiv, nesmrten,'' je dejal Prost po kontroverzni dirki v Suzuku, ki je zopet odločila prvaka. Senna je na tej dirki štartal s prve pozicije, a Prost ga je prehitel in vodil do 47. kroga, ko sta po trčenju obstala v šikani. Senna je ob pomoči varnostnikov lahko nadaljeval dirko in po menjavi nosu dirko tudi dobil, a bil nato diskvalificiran, ker je obšel šikano. Brazilec je bil prepričan, da je žrtev zarote, saj je bil tedaj predsednik FISE Francoz Jean Marie Balestre. FIA je zaradi izvaj po tej dirki Senni grozila, da z njim ne bo podpisala supelicence. Denarno kazen je pokril McLaren, Senna pa je v zadnjem hipu ponudil opravičilo in tako dobil dovoljenje za dirkanje v novi sezoni.

Leta 1990 je postal njegov sovoznik Berger, potem ko se je Prost preselil k Ferrariju. Bojno sekiro sta ''smrtna sovražnika'' zakopala v Italiji, na dirki v Monzi, ko sta po dirku sama ostala pred novinarji, potem ko je Avstrijec hitro zapustil prostor. ''Koliko časa bo potrebnega, da bosta zakopala bojni sekiri,'' je vprašal novinar. Sledil je dolga tišina. ''Že na prvi dirki sezone sem Ayrtonu ponudil roko. Ni je sprejel.'' Senna je odvrnil: ''Nisem bil prepričan, da je iskren''. Nato sta se pogledala in si na odobravanje vseh segla v roke. A premirje ni trajalo dolgo .Pred zadnjima dvema dirkama je v boju za naslov bolje kazalo Senni. ''Morda bom jutri svetovni prvak, še preden se bo dirka končala,'' je dejal pred dirko v Suzuki, ki je tako Prost, kot Senna po trku nista končala. S tem je Brazilec drugič postal svetovni prvak, je bil pa za tem deležen številnih kritih, da je namerno trčil v Francoza. Ta ga je označil za norega, Brazilec pa mu ni ostal dolžen in je dejal, da se Prost ves čas pritožuje.

V sezoni 1991 je Senni vendarle uspelo zmagati tudi v rodni Braziliji (VN Sao Paolo), čeprav je zadnje štiri kroge odpeljal v šesti prestavi, potem ko se mu je pokvaril menjalnik. V tej sezoni je bil njegov glavni konkurent Nigel Mansell, prvenstvo pa je še enkrat več odločila Suzuka, kjer so se sanje Britanca o naslovu končale na pesku prvega ovinka, kjer sta prejšnjo sezono trčila Senna in Prost. Na tej dirki je Brazilec kljub vodstvu zmago prepustil Bergerju, ki je nekoliko presenetljivo štartal s prvega mesta. Senna je tega leta z McLarnom postal najmlajši trikratni svetovni prvak v zgodovini tega športa.

V sezoni 1992 je Senna pobiral (zanj) drobtinice, potem ko je bil McLaren precej slabši od Williamsa. Mansel je izkoristil to ''avtocesto'' do naslova prvaka. Senna se je boril za oder za zmagovalce z Michaelom Schumacherjem, kljub slabšemu dirkalniku pa je dobil dirko v Monaku in na Madžarskem. Sezono je končal kot četrti, po njej pa je Honda presenetljivo zapustila Formulo 1, namesto katere je ''vskočil'' Ford. Sezona 1993 je bila Sennina zadnja pri McLarnu, je bila pa to sezona, ko je odpeljal verjetno najboljšo dirko v življenju. Zgodilo se je na razmočeni stezi v Doningtonu, na kateri je štartal s četrte pozicije in se že v prvem krogu s petega mesta prebil na čelo dirke. Na koncu je zmagal skoraj za cel krog. Superiornost je pripisal sistemu proti zdrsu koles. Tisto sezono je z britanskim moštvom podpisoval pogodbe za vsako dirko posebej, saj je čakal na priložnost drugod, ki jo je v prihodnji sezoni dočakal pri Williamsu, kamor je želel že to sezono, a to ni bilo mogoče, saj je imel Prost v pogodbi klavzulo, da Brazilec ne more biti njegov moštveni kolega. Prvenstvo je končal kot viceprvak, prvak pa je bil Prost, ki se je po tem upokojil in Senna je lahko zasedel sedež Williamsovega bolida. Po pokoju Francoza sta dirkača dokončno zakopala bojno sekiro in pred usodno nedeljo v Imoli razpravljala o večji varnosti tega motošporta.

Predvidel je svojo smrt

V njegovi zadnji sezoni je Senna bil bitko s Schumacherjem, ki je tedaj vozil za Benetton. Pred Brazilčevo zadnjo dirko v Imolu je za Nemcem zaostajal že 20 točk, potem ko je nanizal dva odstopa. V Italiji smo bili sicer tedaj priča enemu najbolj črnih dni v zgodovini motošporta. Najprej se je na treningu pred tretjo dirko sezone skoraj usodno ponesrečil Sennin rojak Rubens Barrichello, ki se ima tedanjemu zdravniku F1 Dr. Sidu Watkinsu za zahvaliti, da je preživel, saj ga je ta rešil pred zadušitvijo z lastnim jezikom, potem ko je po trčenju v zaščitne gume izgubil zavest. Na kvalifikacijah je nato Avstrijcu Rolandu Ratzenbergerju počilo zadnje krilce in je se je v ovinku Villenevu zaletel v betonski zid. Zaradi zlomljenega tilnika mu ni bilo več pomoči. Senno so dogodki pretresli, a so ga vendarle prepričali, da v nedeljo štarta. Na štartu je ubranil prvo mesto pred Schumacherjem, ni pa videl hude nesreče za seboj, ko je Pedro Mely trčil v stoječega J. J. Letha. Sledilo je pet krogov za varnostnim avtomobilom. Po letečem štartu je pred Nemcem še naprej vodil Brazilec. ''Sennov avto je bil zelo nizek, iskre pa so frčale naokoli. Zelo ga je zanašalo iz vsakega ovinka'', je po dirki vožnjo za Brazilcem opisal Schumacher. Kmalu po ponovnem štartu je v ovinku Tamburello Senni počila cev, ki povezuje kolesa in volan in odneslo ga je na desno. Kljub močnemu zaviranju je s 305 km/h trčil v betonski zid, ki ločuje dirkališče od bližnje reke Santerno. Za Brazilca je bil na koncu usoden delček vzmetenja, ki mu je prebil čelado. Kmalu po trku je bil pri njem Sid Watkins, takrat vodilni mož zdravniškega in varnostnega osebja v formuli 1. Senna se je premaknil, a ko so mu sneli čelado, se je iz rane ulila kri. Ayrtona je proti blonjski bolnišnici odpelja helikopter, ob 18:40 pa so uradno potrdili njegovo smrt. Umrl je star 34 let in 41 dni in z avstrijsko zastavo v zaščitni obleki, saj je hotel ob morebitni zmagi Ratzenbergerju v čast razgrniti zastavo naše severne sosede. Ste vedeli, da od smrto Senne vsak Williamsov F1 bolid nosi poklon Brazilcu in sicer v podobi njegovega obraza oz. logotipa?

Preproške besede

Zanimivo je, da je na mestu, ki je terjalo že kopico nesreč, Senna želel premakniti zaščitno ogrado bolj nazaj, kar zaradi bližine reke ni bilo mogoče. Ko sta pet let pred Sennino smrtjo z nekdanjim moštvenim kolegom Bergerjem (1990-1992), sicer njegovim najboljšim prijateljem med sovozniki, pretresala, kako bi se dalo izboljšati varnost ovinka Tamburello, mu je Brazilec zaupal, da se boji, da bo na tem mestu kdo ubil. Je pa Senna na dirki v Spaju leta 1992, potem ko je dirkač Eric Comas s svojim Ligierom močno trčil in izgubil zavest, nemudoma ustavil svoj dirkalnik in stekel proti bolidu, medtem ko so ostali nadaljevali z dirkanjem. Ugasnil je njegov motor, da ne bi zagorel in stabiliziral njegov vrat do prihoda zdravnikov. Sennina smrt je sicer močno pripomogla, da so pristojni v kraljici motošporta izboljši varnost voznikov. Od tedaj je tako samo en voznik umrl za posledicami nesreče na dirki.

Senna je bil v času smrti v razmerju  brazilskim modelom Adriane Galisteau. Med letoma 1981 in 1982 je bil poročen z Lilian de Vasconcelos Souza, s katero se je poznal od otroštva, a se ta nikakor ni mogla privaditi na njegov dirkaški način življenje v Angliji. ''Bila sem njegova druga strast. Njega prva je bilo dirkanje. Nič mu ni bilo bolj pomembno na svetu kot to – ne družina, ne žena, nič.''