5 avtomobilskih delov, ki so jih izumile ženske

Ko pomislimo na avtomobil in ljudi, ki so mu pomagali na svoji poti razvoja, pomislimo na imena, kot so Henry Ford, Nikola Tesla in Karl Benz. A za veliko izumov so poskrbele tudi ženske inovatorke. Predstavljamo vam pet varnostnih elementov avtomobila, ki so zrasli na ženskem zelniku in brez katerih si danes avtomobilov ne znamo predstavljati.

Brisalci

Si predstavljate vožnjo v dežju brez brisalcev? Nekoč so težavo reševali tako, da so v času padavin glavo molili skozi okno ali pa se ustavljali. Za ta pomemben varnostni element je kriva Mary Elizabeth Anderson, ki so ji leta 1903 potrdili patent za brisalce oz. napravo za avtomatsko čiščenje avtomobilskega stekla, ki se (ročno) operira iz notranjosti vozila. Andersonova, ki se je primarno ukvarjala z nepremičninami in skrbela za svoj ranč, je na idejo prišla, ko je na vožnji s tramvajem v New York opazila, da se morajo vozniki tramvajev stegovati skozi okno, da očistijo sneg oz. se za to ustavljati. Želela je izdelati napravo, ki samodejno odstranjuje vodo in sneg iz vetrobranskega stekla. Žal se njen izum – zasnovala je gumirano ročico pritrjeno na vzmet – ni prijel, patent pa ji je leta 1920 potekel. Nekaj let kasneje je njeno iznajdbo nadgradila Charlotte Bridgwood, ki je leta 1917 patentirala elektronske brisalce z elektronskim mehanizmom. Tudi ti se niso prijeli in šele ko je potekel tudi njen patent, ga je svet vzel za svojega.

Gretje

Za gretje v avtomobilu je bilo poskrbljeno že v 19. stoletju, za to pa se imamo zahvaliti eni sploh prvih mehanskih inženirk Margaret A. Wilcox. Ta je leta 1983 patentirala grelnik za avtomobile, ko je toploto motorja usmerila v kabino, čeravno temperature še ni bilo moč uravnavati. Je bil pa podlaga za gretje, kot ga poznamo danes. Odprtina, povezana z motorjem, je v kabino vozila pihala topel zrak, zato tudi vozniki prvih avtomobilov v njih pozimi niso zmrzovali. Prvi avtomobili so bili sicer odprti, zato princip gretja notranjosti tedaj še ni bil pretirano smiseln, a leta 1907 so se na trgu pojavili avtomobili z zaprto kabino. Tedaj vozila tudi še niso imela izolacije, potniki v vlakih in strojevodje pa so v hladnem vremenu trpeli zaradi premraženih prstov. Margaret je pred tem patentirala že nekaj drugih prelomnih izumov, tudi vsestranski stroj za pomivanje posode in pranje perila, a tedaj ženskam še ni bilo dovoljeno patentirati izumov, zato jih je prijavila v imenu svojega moža. Leta 1893 so ji potem vendarle priznali zasluge za izum avtomobilskega gretja.

Zavorne luči in smerniki

Hči Charlotte Bridgwood, Florence Lawrence, se je zapisala nememu filmu, potem ko je nastopila v več sto igranih projektih, kar ji je prineslo dovolj denarja, da si je kupila avto, kar je bilo na začetku 20. stoletja redkost, saj si ženske večinoma niso lastile avtomobilov. Zvezdnica nemih filmov se je podpisala tudi pod izum prvega mehanskega smernika (imenovala ga je avtosignalizacijska roka) in zavorne luči. S pritiskom na gumb se je na zadnjem odbijaču dvignila oz. spustila zastavica, ki je druge voznike opozarjala, da nameravamo zaviti, medtem ko se je s pritiskom na zavoro na zadku oz. odbijaču avtomobila prikazal STOP znak, ki je opozarjal druge, da vozilo upočasnjuje. Svojih izumov Lawrencova ni nikoli patentirala.

Navigacija

Predhodnika današnjega GPS-a je izumila avstrijsko-ameriška igralka Hedy Lemarr, nekoč najlepša ženska na svetu in del igralske zlate dobe Hollywooda, ki je z avantgardnim skladateljem Georgem Antheilom med drugo svetovno vojno izdelala brezžično tehnologijo za prenos informacij oz. izumila algoritem za spreminjanje frekvenc, ki je postal konceptualna osnova za glavnino sodobnih telekomunikacijskih naprav. Ta je zaveznikom omogočila prenos kodiranih sporočil prek radijskih frekvenc v boju z nacistično Nemčijo, navdih pa je bil napad nemških podmornic na civilne ladje. Ugotovila je, da je radijsko vodene sovražne torpede mogoče preusmeriti. Izum, ki je bil patentiran leta 1941, je dolgo časa čakal na svojo priložnost in jo dočakal šele z digitalizacijo. Velja za temelj oz. predhodnika tehnologije GPS, Bluetooth in WiFi.

Zavorne ploščice

Pod nepogrešljive zavorne ploščice se je podpisala Bertha Benz, žena in poslovna sodelavka Karla Benza, ustanovitelja znamke Mercedes-Benz. Na idejo je prišla po tem, ko se je brez vednosti svojega moža odpravila na pot z Benzovim avtomobilom in s seboj vzela najstniška sinova. S tem je postala prvi človek, ki je z avtomobilom prevozil daljšo razdaljo. Za izlet se je odločila, da bi moža prepričala, da ima njegov izum prihodnost in da se splača vztrajati pri zamisli. V eno smer se je peljala 106 kilometrov, do takrat pa so uporabljali motorizirana vozila le za kratke vožnje s pomočjo mehanikov. Med vožnjo po podeželju je opazila, da se ljudje še vedno bojijo avtomobilov, in želela dokazati, da je vozilo uporaben izum, ki ima prihodnost. Ustavilo je ni niti dejstvo, da so bili določeni odseki neprimerni za vožnjo. Vmes ji je zmanjkalo goriva, imela pa je tudi tehnične težave, a je med potjo odkrila različne rešitve, ki so bile kasneje uporabljene pri razvoju avtomobila. Težave je reševala s pripomočki iz vsakdanjega življenja, ki jih je imela pri roki (podveza, igla za klobuk, razredčilo za petrolej, ki ga je uporabila namesto goriva ipd.).  Med potjo se je morala ustaviti pri kovaču, ki ji je pomagal popraviti verigo. Ko so lesene zavore začele odpovedovati, je našla čevljarja, ki je nanje pričvrstil usnje. S tem so nastale prve zavorne obloge na svetu. Njeno potovanje je tedaj vzbudilo precej pozornosti, je pa poskrbelo za precej ključnih dogodkov v tehničnem razvoju avtomobila. Njene izkušnje so bile podlaga za številne izboljšave, ki jih je predlagala po vožnji, med drugim dodatna prestava za vzpone in zavorne obloge za izboljšanje zavorne moči, postala pa je tudi mati testnih voženj, s tem ko je opozorila na njihovo pomembnost.