10 najbolj neslavnih rekordov v formuli ena

Ljudje častimo zmagovalce, a včasih se je treba v športu prikloniti tudi tistim, ki niso v ospredju. Dirka po Franciji zato časti tudi tistega, ki v skupni razvrstitvi konča na zadnjem mestu, kar je prav posebna čast, neuradno priznanje pa se imenuje rdeča laterna – ime izvira iz opozorilne rdeče svetilke, ki je bila nekdaj obešena na zadnjem vagonu vlaka. No svoje ''rdeče laterna'' ima tudi najhitrejši šport, formula ena.

10 najbolj neslavnih rekordov v formuli ena:

Največ stopničk brez zmage

Nemški dirkač Nick Heidfeld je imel precej spodobno kariero v formuli ena, ki je trajala 12 sezon oz. 183 dirk za Veliko nagrado. Kljub dolgoletnemu stažu v F1 je eden tistih dirkačev, ki nikoli ni slavil zmage, a je bil za razliko od ostalih tej največkrat zelo blizu. Kar 13-krat je namreč stal na odru za zmagovalce – osemkrat je bil drugi in petkrat tretji. Nabližje zmagi je bil leta 2007 na VN Kanade, ko je za štiri sekunde zaostal za Lewisom Hamiltonom. Na tej dirki je britanski novinec in voznik McLarnom slavil svojo krstno zmago v F1. Dirko je zaznamovala tudi grozljiva nesreča Heidefeldovega moštvenega kolega pri BMW-Sauberju, Roberta Kubice.

Najhitrejša kazen

6 sekund – samo toliko je potreboval Nemec Sebastian Vettel, da si je prislužil neslavno mesto v zgodovini motošporta. Na svoji prvi dirki leta 2006 je kot testni voznik BMW Sauberja na prvem prostem treningu za VN Turčije zapeljal iz garaže in bil nemudoma kaznovan zaradi prehitre vožnje skozi bokse ter se zapisal v zgodovinske knjige kot lastnik najhitreje prejete kazni v zgodovini kraljice motošporta. Slab začetek, dober konec, bi lahko dejali o neučakanem Nemca, saj se je razvil v enega najboljših dirkačev formule ena, ki je nanizal štiri naslove svetovnega prvaka zapored (2010-2013).

Največ dirk do prvih stopničk

Ne glede na to, kako prideš do uspeha, ta šteje, saj čez čas večina ne ve, kako si se do njega dokopal, statistika pa tudi tega ne kaže. S tem se lahko tolaži španski voznik Carlos Sainz Jr., ki je preteklo sezono na VN Brazilije srečno prišel do svojih prvih stopničk, potem ko je Lewis Hamilton naknadno dobil kazen petih sekund in je voznik McLarna napredoval iz četrtega na tretje mesto, za Maxa Verstappna in Pierra Gaslyja, medtem ko je Britanec padel na sedmo mesto. To so bile špančeve prve stopničke na 101 dirki. Pred tem je ta rekord z 91 dirkami držal Britanec Martin Brundle.

Največ krogov v vodstvu brez zmage

Novozelandec Chris Amon je veljal za enega največjih talentov svojega časa, čeprav tega ni znal povsem izkoristiti. Na 96 dirkah, kolikor jih je odpeljal v svoji 14 sezon trajajoči karieri v formuli ena – poltretjo sezono je dirkal za Ferrari – je bil v vodstvu 183 krogov, a ciljne črte nikoli ni uspel prečkati kot prvi. Trikrat je bil drugi, najbližje zmagi pa je bila na VN Belgije leta 1970, ko je le za 1,1 sekunde zaostal za Mehičanom Pedrom Rodriguezom. Je pa Amon v svoji dirkaški karieri okusil tudi slast zmage in sicer na dirki Le Mans leta 1966.

Največ dirk brez stopničk

Absolutni rekorder je tu Sergio Perez Mendoza, ki je prevzel primat preteklo sezono, ko je prehitel Johnnyja Herberta, ki se je ustavil pri številki 161. Mehičan je trenutno pri številki 176 in lahko letvico v prihodnje pomakne še više. Voznik Sauberja, McLarna in Force India/Racing Point je do zdaj zmogel največ četrto mesto. Herberta je medtem prehitel še en aktiven dirkač, Francoz Romain Grosjean, ki je trenutno pri števillki 164.

Največ dirk brez zmage in prvega štartnega položaja

Avstralcu Marku Webbru dolgo ni uspelo ne eno, ne drugo, potem pa je v 130. poizkusu ubil dve muhi na en mah. V svoji osmi sezoni v formuli ena in tretji pri Red Bullu (pred tem je vozil za moštva Minardi, Jaguar in Williams), je na VN Nemčije na Nürburgringu vendarle osvojil svoj prvi ''pole'' (za 0.127 sekunde je bil hitrejši od Brazilca Rubensa Barrichella), ki ga je dan kasneje pretopil še v zmago. Pred tem je najdlje na prvi štartni položaj čakal Italijan Jarno Trulli (116), na zmago pa Barrichello.

Največ dirk brez osvojene točke

Lastnik tega neslavnega rekorda je italijanski dirkač Luca Badoer, ki na 50 dirkah v bolidu Lole, Fortija, Minardija in Ferrarija ni zbral niti ene samcate točke na Velikih nagradah. Leta 2009 je kot testni voznik in rezerva po desetletni suši na dirkah za VN vskočil namesto Felippeja Masse, ki je na kvalifikacijah za VN Madžarkse doživel grozljivo nesrečo. Kljub temu, da je vozil konkurenčno rdečo puščico na VN Evrope in Belgije, ni zmogel več od 17. oz. 14. mesta in je bil tako daleč od svojih prvih točk. Tedaj so jih delili prvim osmim dirkačem, danes pa prvim desetim, dodatna točka pa je rezervirana za voznika, ki na dirki odpelje najhitrejši krog.

Največ dirk brez zmage

Je imel Andrea de Cesaris v karieri smolo, je bil samo slab voznik ali kombinacija obojega? Ne glede na to, kaj si mislite o tem italijanskem dirkaču, ima svoje mesto v zgodovini, saj na 208 dirkah ni uspel zmagati niti enkrat. De Cesaris je vozil za moštva Alfa Romeo, McLaren, Ligier, Minardi, Brabham, Rial, Dallaro, Jordan, Tyrrell in Sauber, kar 147-krat pa je na dirki odstopil, tudi rekordnih 18-krat med letoma 1985 in 1986. Kar 12-krat zapored je v sezoni 1987 dirko končal predčasno. Z Brabhamom je tedaj na 16 dirkah 14-krat odstopil, kar je še en neslaven rekord, je pa na eni od dveh dirk, ki ju je končal, končal na tretjem mestu (VN Belgije). V karieri je sicer petkrat stal na odru za zmagovalce.

Največ dirk brez zmage za ekipo

Rekord, ki ga bo težko podreti, drži moštvo Arrow, ki v 25 sezonah na 382 dirkah med letoma 1978 in 2002 ni slavila niti enkrat, čeravno je za moštvo vozilo nekaj odličnih dirkačev, kot so Riccardo Patrese, Gerhard Berger, Michele Alboreto, Jos Verstappen in Damon Hill. Slednji je zadnji, ki je ekipi privozil stopničke in sicer leta 1997 na VN Madžarske, kar je bilo petič v zgodovini moštva. Hill je bil sicer na poti do krstne zmage ekipa, a mu je imel v zadnjem krogu hidravlično okvaro in s tem omogočil nekdanjemu moštvenemu kolegu pri Williamsu, Jacquesu Villeneuvu, da ga do cilja prehiti.

Najpočasnejša dirka v zgodovini

Dirka za VN Kanade v Montrealu leta 2011 se je v zgodovino zapisala kot najpočasnejša dirka v zgodovini. Dirka, ki jo je krojil dež –zaradi naliva so jo v 26. krogu prekinili –  je trajala kar 4 ure 4 minute in 39 sekund, dobil pa jo je Jenson Button, ki je opravil šest postankov in nekaj časa vozil na samem začelju. Zaradi nenavadne dolžine je bila tudi najpočasnejša v zgodovini, saj je povprečna hitrost znašala vsega 74,4 km/h.