Kako voziti po snegu? Osvojite zakonitosti in specifike vožnje v snegu!

Snežne razmere na cesti prinašajo svoje specifike vožnje, zato je dobro poznati osnove vožnje v snegu, ki so nekoliko drugačne kot za vožnjo v normalnih razmerah. Voznik mora biti pripravljen na najhujše. Kaj lahko se zgodi, da ko se zjutraj po obilnem sneženju odpravimo v službo, je na cesti deset ali več centimetrov novozapadlega snega, mi pa moramo na pot. Četudi se vam mudi, vse počnite umirjeno in počasi. To velja tako za krmiljenje, zaviranje, pospeševanje, kot tudi pretikanje. V zimskih razmerah je namreč osnoven pogoj za varno vožnjo, da vozite tekoče in zmerno, brez nenavadnih sunkov, odločnega zaviranja, vrtenja volana in pospeševanja. To namreč vodi do izgube oprijema. Speljujte počasneje in enakomerno dodajajte plin.

Najpomembneje sicer je, da je avtomobil opremljen s kakovostnimi zimskimi pnevmatikami. Pri teh le redko pade koeficient trenja pod 0,3, zato imajo te precej boljši oprijem od letnih, pri katerih ta pade tudi na 0,1, kar vožnjo naredi zelo zahtevno. Brez oprijema pa ste ''mrzli'' in v tem primeru vam tudi elektronski sistemi, ki preprečujejo drsenje in izboljšajo stabilnost vozila, ne bodo prida pomagali. Ključno je tudi, da znate predvidevati, kaj se lahko zgodi, kar vam bo dalo dovolj časa za primerno reakcijo. Za zaviranje lahko uporabite tudi prenos teže avtomobila med posameznimi manevri, za kar je sicer potrebne nekaj vaje. Ko zavirate, se večina teže vozila prenese na prednjo os. V tem primeru imajo prednja kolesa boljši oprijem, kar lahko izkoristimo za sočasno zavijanje. S tem je razbremenjen zadek, ki bo šel, če rahlo popustite pedal za plin, lažje v zavoj.

Vožnja po snegu

Dobre pnevmatike so, kot že rečeno, ključnega pomena za čim bolj varno in lahkotno vožnjo v snežnih razmerah. A tudi z najboljšimi zimskimi pnevmatikami – za zimske gume je minimalni zakonsko določen profil 3 milimetre, kolikor mora biti globina glavnega kanala dezena pnevmatik – je treba računati na daljšo zavorno pot kot sicer. Ob pomoči snežnih služb in v normalnih razmerah za vožnjo zadostujejo, a ko na hitro zapade veliko snega in zimska služba še ni opravila svojega dela, dodatno znanje pride še kako prav. V tem primeru boste brez snežnih verig – te se naučite nameščati še pred zimo in ne v snežnih razmerah – na pogonskih kolesih najverjetneje obtičali na cesti. A verige so uporabne le, če ni ledu. Tedaj so snežne verige ne le neuporabne, ampak tudi nevarne. Enako velja, ko je snega premalo, saj povzročajo vibracije in vas omejijo na hitrosti, ki so nižje od 50 km/h, kot sicer dovoljuje zakon. Preden se odpravite na pot, poskrbite, da je vozilo očiščeno snega in ledu, ki bi lahko vplival na vozne lastnosti in oviral pogled na cestišče in pregled nad dogajanjem okoli vas. Med vožnjo zavirajte nežno in ohranjajte dovoljšnjo varnostno razdaljo za vozilom pred seboj. Te naj bo do desetkrat toliko, kot je sicer priporočena varnostna razdalja. Pomembno! Če imate pnevmatike s profilom 4 milimetre, se zaviranje pri hitrosti 50 km/h v primerjavi s pnevmatikami s profilom 8 milimetrov podaljša za 14 metrov, s profilom1,6 milimetra pa kar za 26 metrov.

Vožnja v hrib

Speljevanje v klanec je ena največjih težav, ko so ceste zasnežene. Treba se je izogibati ustavljanju v klanec, saj v takih primerih zelo težko speljemo. V takšni situaciji speljujte z drugo prestavo. V primeru avtomatskega menjalnika prestavite v način sneg (''snow''), ki delovanje podpornih sistemov prilagodi drseči podlagi. Zlato pravilo speljevanja v klanec v snežnih razmerah je, da morajo biti vrtljaji pri tem le nekoliko višji kot v prostem teku. Če avto noče speljati in vam razmere to omogočajo, zapeljite vzvratno in poizkusite speljati na bolj položnem delu.

Pri vožnji navkreber v daljši klanec je vzdrževanje hitrosti nujno. Zato je treba najprej pospešiti in dovoliti višje vrtljaje motorja, da ohranite gibanje avtomobila in dovolj moči in navora na kolesih, tudi ko ta začnejo drseti. Začnite odločno in ne upočasnjujte in se ne ustavljajte. Vozila na zadnji pogon imajo tu nekaj prednosti, saj se teža premakne nazaj in je oprijem zadnjih pnevmatik precej boljši.

Vožnja navzdol

Ko se spuščate po klancu navzdol, iščite podlago, ki ponuja največ oprijema in čim večkrat zavirajte z motorjem (nizka prestava). Karseda izkoristite zavorni učinek motorja – v tem primeru namreč zablokirata zgolj dve kolesi ali pa samo eno – zavore pa uporabite le, če motor ni dovolj. Pozorni bodite predvsem na prednji kolesi. Če zablokirata, avtomobila ni več moč nadzorovati. Zavirajte zelo pazljivo. Če deluje ABS, se zavorna sila razporedi na vsa kolesa in ni zdrsavanja. Če spust začnemo s preveliko hitrostjo, nam bodo ob zaviranju pnevmatike zablokirale, pri čemer ne bomo izgubili zgolj oblasti nad vozilom, ampak bo vozilo začelo celo pospeševati. Zato je ključno, da se začnemo spuščati z minimalno možno hitrostjo in skozi celoten klanec vztrajamo v drugi ali kar prvi prestavi.

Vožnja v ovinek

V zavoj pojdite zlagoma in pričakujte zapoznele reakcije vozila. Skozi zasnežene ali ledene ovinke je treba voziti zelo počasi, saj sprednja kolesa hitro izgubijo stik s podlago. V ovinek zapeljite počasi in iz njega hitreje, kar velja tudi za vozila na štirikolesni pogon, katerih sposobnosti vozniki radi precenijo. Zavijte šele, ko začutite, da so prednje pnevmatike dobile oprijem. Prednja kolesa bodo na začetku morda le-tega izgubila, a bo sistem več navora prenesel na zadnji par in z rahlim zdrsom pomagal pri oprijemu. V primeru odnašanja takoj odstranite nogo s pedala in stisnite sklopko, da zaustavite drsenje pogonskih koles. Zavirajte rahlo, da pogonska kolesa spet dobijo stik s podlago in obdržite smer vožnje. Po potrebi volan zasučite v nasprotno smer zavoja. Če imate avto, ki ima pogon na zadnji kolesi, v primeru zdrsa stisnite sklopko in poravnajte volan v smeri vožnje.

Vožnja po avtocesta

Med vožnjo po nespluženi avtocesti se skušamo čim bolj izogibati menjavam voznega pasu, pred večjimi in daljšimi klanci pa velja podobno pravilo, kot smo ga že opisali. Pred klancem si naberite malce večjo hitrost, pazite, da pogonska kolesa ne začnejo zdrsavati in se sredi klanca ne ustavljate.