Kaj storiti pri trku z divjadjo?

Trk z divjadjo (srne, košute, damjaki, jeleni, divji prašiči, kune, jazbeci ...) in zvermi je žal vsakodnevni scenarij na slovenskih cestah. V primeru trka z zverjo (medved, volk, lisica ...) je treba biti še posebej pozoren, ostati v vozilu in čim prej poklicati 112 ali 113 za nadaljnja navodila. Za zbito žival ne boste kaznovani, razen če se izkaže, da ste vozili pod vplivom alkohola. Divje živali so namreč vedno med krivci za nesrečo, saj prometna pravila ne predvidevajo, da bi imela živa kadar koli prednost  v prometu. To ne pomeni, da se moramo na cesti obnašati kot kralj, saj smo ljudje zarezali v del njihovega naravnega prostora in vplivali na njihovo gibanje.

Treba se je zavedati, da trk lahko preprečimo le vozniki, žival pač ne. Zato je treba biti na odsekih, kjer lahko pričakujemo divjad, še posebej pozoren. Število trkov z divjadjo in zvermi žal narašča, kar je posledica širjenja cestnega omrežja, povečane gostote prometa, višje hitrosti vožnje in povečanega nemira v naravnem okolju. Če ob robu ceste opazite divjad, je priporočljivo, da začnete varno zavirati, izklopite dolge prednje luči in potrobite. Obstajajo tudi posebni pripomočki za vozila (piščali), ki pri določeni hitrosti oddajajo zvočno frekvenco (zvok je za človeka neslišen), ki opozarja divjad na prihajajoče vozilo.

Če povozimo žival, najprej zavarujemo kraj prometne nesreče. Za lastno varnost poskrbimo tako, da vklopimo varnostne utripalke, postavimo varnostni trikotnik in tako preprečimo morebitni nalet drugega vozila. Še pred tem si nadenemo odsevni telovnik. Ranjene ali mrtve živali se ne dotikamo. Pokličemo center za obveščanje (112 ali 113), ti pa nadaljnjo obvestijo pristojno lovišče oz. lovsko organizacijo/higiensko službo/pristojno službo za odvoz živali, ki pride in poskrbi za nesrečno divjad. Prisotnost policije ni nujno potrebna, je pa priporočljiva zaradi lažjega uveljavljanja morebitne odškodnine. Ne pozabite mesta nesreče tudi fotografirati.

Naša sodna praksa navaja, da morata upravljavec lovišča in vzdrževalec ceste (npr. Direkcija RS za infrastrukturo, DARS, lovske organizacije) narediti vse potrebno, da voznike opozorita na možnost srečanja z divjimi živalmi (opozorilne table, stebrički z modrimi odsevniki ipd.), vozniki pa morajo ravnati odgovorno in voziti po predpisih. Če so vsi naredili svoje, vsak krije svoj del škode. Odvoza povožene živali ni treba plačati, stroške pa krije Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Nošenju stroškov posledic trka se voznik izogne le s kasko zavarovanjem (povprečna škoda na vozilih, ki so bila udeležene v nesreči z divjo živaljo je pribl. 1.000 evrov). Trupel poginulih in povoženih divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah. Tam jih prevzame Veterinarsko higienska služba (VHS) Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI).