Toliko ur smo Slovenci letos izgubili v gnečah na cestah

Kako zelo prenatrpane so nekatere slovenske ceste, je pokazala pandemija, potem ko je korona dodobra zarezala v prometne tokove in je bil promet v zadnjih slabih dveh letih specifičen. Kljub temu, da virus ostaja med nami, se prometni tokovi počasi a vztrajno vračajo v stare tirnice in pot v službo in domov je zopet podaljšana zaradi zastojev.

Z zastoji se seveda ne ukvarjami samo Slovenci, saj gre za globalni problem. To še enkrat več dokazuje študija podjetja Inrix, ki ugotavlja, da v Veliki Britaniji vozniki na letni ravni zaradi gneča na cestah v povprečju izgubijo 73 ur, kar je 100 odstotkov več, kot v času pandemije leta 2020. A ne le čas, škoda se meri tudi v denarju. Tamkajšnje gospodarsko je zaradi tega utrpelo škodo v višini osmih milijard britanskih funtov (pribl. 9,37 milijarde evrov). Med najbolj problematično mesto gledano skozi prizmo prometa sodi London. V britanski prestolnici so vozniki leta 2021 na letni ravni izgubili kar 148 ur (lani 69), kar je sicer eno uro manj kot pred covidom – razlog je zmanjšanje števila poti v center mesta. Gospodarska škoda mesta je ocenjena na 5,1 milijarde funtov (5,97 milijona evrov). 

Na lestvici mest, v katerih vozniki izgubijo največ časa z dnevno vožnjo, so se za Londonom zvrstili Pariz (140 ur), Bruselj (134 ur), Palermo (109 ur), Moskva (108 ur), Rim (107 ur), Chicago (104 ure), Lyon in New York (102 uri) in Bukarešta (98 ur). Vsa našteta mesta so zabeležila padec prometa v primerjavi z letom 2019. Največji padec je zabeležila najbolj prestolnica Kolumbije Bogota, kjer so vozniki letos izgubili 94 ur, kar je kar 51 odstotkov manj kot leta 2019. Bogota je s tem nečasten naziv predala Londonu, sama pa padla na osmo mesto.

Med več kot 1.000 mesti v 50 državah so raziskovalci pod drobnogled vzeli tudi razmere v Mariboru in Ljubljani, pri obeh pa so zabeležili negativen trend. V Ljubljani so vozniki v letošnjem letu v povprečju v gnečah na cesti izgubili 38 ur. To je kar 82 odstotkov več kot leta 2019. Slovenska prestolnica je zaradi tega zabeležila velik skok na lestvici in sicer iz 658. na 231. mesto. Malce bolje se je odrezal Maribor, ki pa ima prav tako negativen trend, saj se je povprečna doba čakanja v gneči na cesti povečala na 28 ur, kar je 42 odstotkov več kot pred dvema letoma. Štajerska prestolnica se je iz 563. povzpela na 411. mesto.