Kako pravilno in zdravo uporabljati klimo v avtu

Klimatske naprave v avtomobilih so našo vožnjo v poletnih mesecih naredile precej manj naporno. Klima ni le stvar udobja, ampak tudi stvar varnosti, saj vožnja v previsoki temperaturi prinaša nevarnosti za naše zdravje in počutje, kar seveda vpliva na varnost vožnje, saj smo zaradi tega manj zbrani in bolj utrujeni, s čimer se podaljša naš odzivni čas. V skrajnem primeru lahko doživimo tudi toplotni udar.

Kadar avto poleti pustimo na soncu, lahko temperatura v potniški kabini naraste tudi na 60 stopinj Celzija in več (deli armature se lahko segrejejo tudi na več kot 70 stopinj Celzija), kar je posebej pomemben podatek, kadar prevažate otroke in hišne ljubljenčke ali jih želite le za kratek čas pustiti v avtu, ko imate opravek. Priporočljivo je imeti elemente za zaščito pred soncem za sprednje in zadnje steklo, saj največ vročine v avto prodre skozi stekla (učinek tople grede). Tako kot pri vsaki stvari tudi pri uporabi klimatske naprave ne smemo zaiti v ekstreme in si privoščiti preveč agresivno hlajenje, sicer bomo trpeli za neprijetnimi posledicami. Človeško telo ne mara ekstremnih razlik, zato je treba kabino hladiti z občutkom in postopoma. Če smo (ne)posredno izpostavljeni prehladnemu zraku oz. klimo zlorabljamo, da je temperaturna razlika prevelika, tvegamo prehlad, srčno-žilne motnje, vnetje ušes in oči, angino in druge posledice obremenitve organizma.

Katera temperatura potniške kabine je ustrezna? Temperatura v potniški kabini naj od zunanje temperature ne bi bila nižja za več kot sedem oz. osem stopinj Celzija. Če je torej zunaj 32 stopinj Celzija, temperatura v notranjosti ne bi smela biti nižja od 24 stopinj Celzija. Hladen zrak iz rež ne sme biti usmerjen neposredno v obraz in telo, ampak mora ohlajeni zrak krožiti tako, da ohlaja kabino in ne nas. Prezračevalne šobe zato usmerite proč od telesa. Preden speljete, za minuto ali dve odprite stranska stekla, da vroč zrak spravite s kabine. Nato stekla zaprite. Za kar najhitrejše ohlajanje prostora uporabite gumb oz. funkcijo za recirkulacijo zraka (reciklažo zraka), ki izključi dotok zraka iz zunanjosti. Moč delovanja ventilacije nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo. Najbolje je izbrati samodejno nastavitev, ki se za svoje delovanja naslanja na informacije, ki jih posredujejo tipala, s čimer samodejno prilagaja temperaturo notranjosti zunanjim razmeram. Najbolj sodobne klimatske naprave so povezane z vremensko napovedjo, moč jih je krmariti na daljavo in lahko začnejo ogrevati avto, še preden sedemo za volan.

Dobro delovanje klime je predpogoj, da klima služi svojemu namenu, za kar je potrebno redno vzdrževanje klimatske naprave. Simptomi, da nekaj ni v redu, so smrad, vlaga in nihajoča temperatura. Kaj pa luža pod avtom? To pomeni, da klima deluje pravilno, saj luža nastane zaradi odvajanja kondenza. Klimo je sicer treba servisirati oz. peljati na preventivni pregled vsako drugo leto. Redno vzdrževanje najpogosteje vključuje razvlažitev, dopolnitev plina in olja, dezinfekcijo, čiščenje prostora pred kondenzatorjem, preverjanje morebitnega puščanja in pregled kabinskega filtra. Letno sistem izgubi 10 odstotkov hladilnega sredstva, kar zmanjšuje hladilno sposobnost klime in lahko vodi v poškodbe kompresorja. Kabinski filter zraka je priporočljivo menjati vsako sezono. 

Največ za življenjsko dobo klime lahko naredite sami, s tem ko jo redno servisirate in premišljeno uporabljate. Ob klopu klime med vožnjo naj motor nima preveč obratov, ko se vozite po avtocesti, pa za kratko obdobje obrate spustite na približno 2.000 in jo šele tedaj vklopite. Na nizkih obratih nato vztrajajte še nekaj sto metrov. S tem ne obremenite sklopke kompresorja, ki je srce naprave in se bo lahko tako ogrel. Ne uporabljajte klime na režimih za največjo zmogljivost, ampak ohlajajte postopoma. Da ne prihaja do neprijetnih vonjav iz prezračevalnega sistema – do tega prihaja zaradi slabega/izrabljenega sistema filtriranja in nezadostnega odvajanja kondenza, kar povzroča razvoj različnih mikroorganizmov in bakterijsko kontaminacijo z glivami, lišaji, algami ipd. v prezračevalnem sistemu. Pred koncem poti izklopite klimo, da se kondenzirana vlaga posuši, kar prepreči razrast bakterij in plesni ter pojav zatohlega vonja iz prezračevalnih rež.

Klima motorju odvzame od tri do ducat kilovatov (kW) moči in s svojim delovanjem vpliva tudi na porabo goriva, najbolj v začetni fazi ohlajanja kabine. V povprečju vozilo ob uporabi klime v poletni vročini na 100 kilometrov za ohlajanje porabi od 2,5 do 4,2 litra več, pri vzdrževanju temperature do največ 2,1 litra več na 100 kilometrov, na avtocesti pa samo do 0,7 litra.