V času epidemije se število prometnih nesreč, ki jih zakrivi alkoholiziran povzročitelj, veča. Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa (JAVP) je bil med 16. 3. in 31. 5. 2020 zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. V času prve epidemije je bilo 13,5 odstotka povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju lani pa 9,5 odstotka. V času od 19. 10. 2020 do 3. 11. 2020, ko je bila razglašena druga epidemija, so alkoholizirani udeleženci povzročili 33 prometnih nesreč, s povprečno stopnjo 1,30 promila alkohola v krvi. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, sedem pa jih je utrpelo lažje telesne poškodbe.
"Ne glede na to, koliko ste spili, nikar za volan. Pod vplivom alkohola se nadzor nad vašim ravnanjem spremeni. En promil alkohola pomeni kar osemkrat večjo možnost, da povzročite prometno nesrečo. Zato za volan vedno sedite trezni," javnost ozavešča slovenski košarkar Boštjan Nachbar, poznan tudi pod vzdevkom »Boki«, ki se je priključil akciji Agencije za varnost prometa.
Poleg Boštjana Nachbarja v akciji svoja kratka osebna sporočila delijo tudi Ajda Rotar Urankar, Irena Yebuah Tiran, Rebeka Simonič Fink, Bernarda Žarn in Goran Hrvaćanin. Goran Hrvaćanin, soavtor in igralec iz filma Pr' Hostar, opozarja, da je odgovornost in posledica za nepremišljena dejanja v naših rokah: "Kaj pa je tvoj izgovor za vožnjo pod vplivom alkohola? Odgovornost in posledice za svoja nepremišljena dejanja so v tvojih rokah. Dobesedno. Zato za volan sedimo samo trezni in vozimo pametno."
Začenja se drugi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa. Od 6. do 15. novembra 2020 bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Preverjali bodo vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa izvajali še preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Podatki o povzročenih prometnih nesrečah pod vplivom alkohola žal dokazujejo, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. V 1191 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 27 oseb, 108 je bilo hudo in 418 lažje telesno poškodovanih (podatki JAVP). Agencija in Policija zato vnovič pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Izgovorov, da lahko vozimo, kljub temu, da smo nekaj spili, je veliko, vendar vsak od njih lahko prinese posledice. Izogibajte se stereotipom, saj ne držijo:
1. Lahko vozim. Nisem veliko spil.
Ne glede na to, koliko ste spili, nikar za volan. Pod vplivom alkohola se presoja in kontrola našega ravnanja spremenita in postaneta manj kritični.
2. Ker sem dobro jedel, lahko spijem več alkohola in ne bom pijan.
Ne! Zaradi hrane pride do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje.
3. Pod do doma znam na pamet in bi lahko vozil zaprtih oči.
Ne drži! Alkoholiziranost vpliva predvsem na ustrezno ravnanje v kritičnih situacijah, saj je promet izredno nepredvidljiv.
4. Prijatelji so me »prepričali«, čeprav nisem nameraval piti.
Odgovornost je vaša, zato se zavedajte možnih posledic. K pitju alkohola ne nagovarjajte nikogar, saj je samo trezno ravnanje odgovorno.
5. S svežim zrakom in telovadbo pospešim presnovo alkohola, zato sem prej trezen.
Ne drži! S svežim zrakom in telovadbo se zgolj povečata naša budnost in pozornost, zato se nam samo zdi, da smo manj pijani, stopnja alkohola pa ostaja enaka.
Sponzorirana vsebina
