Pred 50 leti smo v Sloveniji dobili prvo avtocesto, ki je sprožila cestno afero

Na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) so ob tej priložnosti spomnili, da je bilo prelomno leto na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij v socialistični Sloveniji leto 1966. Takrat je bila izdelana prva študija o možnosti graditve hitrih cest v republiki, ki je bila na podlagi javne obravnave in strokovne razprave temelj republiškega zakona o modernizaciji cestne povezave Šentilj-Nova Gorica, sprejetega marca 1969.

Sprejet je bil odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika-Postojna-Razdrto na primorskem kraku in Hoče-Levec na štajerskem, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila tedanja Socialistična republika Slovenija, del pa Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v šestdesetih letih minulega stoletja Jugoslaviji za graditev avtocest namenila več posojil.

Zaradi želje drugih jugoslovanskih republik, da bi prav tako gradile moderne štiripasovne ceste, je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna. Zvezni izvršni svet, ki je takrat odločal o razdelitvi posojil med republikami, je odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do tega bolj upravičene. V Sloveniji je zaradi tega, kot so opomnili pri Darsu, prišlo do t. i. ''cestne afere''. Organi oblasti, mediji in prebivalstvo so stopili v bran takratni bolj liberalno usmerjeni republiški vladi Staneta Kavčiča ter ga podprli v zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev republik. Na koncu je prišlo do delnega kompromisa, tako da je Slovenija za odsek Vrhnika-Postojna dobila 16,1 milijona dolarjev posojila.

Gradnja prvega slovenskega avtocestnega odseka se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, malo zatem, ko je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade. Skoraj 32 kilometrov dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec ter Unec-Postojna. Takoj zatem je stekla še gradnja 11,1 kilometra dolgega odseka med Postojno in Razdrtim, ki je bil prometu predan septembra 1974.

Do leta 1994 in začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v samostojni Sloveniji je bilo po podatkih s spletne strani Darsa zgrajenih 146,6 kilometra štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 59,1 kilometra na pol dokončanih dvopasovnih avtocest, in sicer na gorenjskem, dolenjskem in štajerskem kraku ter na območju ljubljanske obvoznice. Od leta 1994 je bilo medtem zgrajenih skupno 540 kilometrov avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest skladno z nacionalnim avtocestnim programom. Po dokončanju avtocestnega križa in pomurske ter vipavske hitre ceste je bila kot zadnja leta 2018 prometu v celoti predana še podravska avtocesta do mejnega prehoda Gruškovje.

Ob stalnih obnovah in nadgradnjah omrežja je Dars zdaj predvsem pred nalogo graditve tretje razvojne osi, ki bo Slovenijo bolje povezala še na relaciji sever-jug. Dela že potekajo na severnem kraku, in sicer med Velenjem in Slovenj Gradcem, naslednje naj bi stroji zabrneli na južnem kraku v okolici Novega mesta. Dars v bližnji prihodnosti čaka še projekt zaključka obalne hitre ceste v Slovenski Istri, časovno dlje pa je odmaknjen projekt avtoceste ali hitre ceste na povezavi med primorsko avtocesto in mejnim prehodom Jelšane.