Speči možgani se 'spominjajo'

Opazili so, da se ta del možganov, med spanjem obnaša tako kot da bi se nečesa spominjal. Kar pravzaprav nasprotuje konvencionalnim teorijam o tem kaj se dogaja z možgani med spanjem.

Avtor študije, Mayank R. Mehta, je dejal, da so merili aktivnost posameznih nevronov iz različnih delov možganov, ki sodelujejo pri formaciji spomina. S tem so določili katera regija v možganih aktivira druge regije in kako se aktivacija širi.

Ekipa je opazovala tri povezane dele možganov pri miših: neokorteks, hipokampus in entorinalni korteks. Slednji povezuje neokorteks in hipokampus. Že pred študijo so domnevali, da je komunikacija med neokorteksom in hipokampusom med spanjem pomembna, nihče pa ni preverjal pomembnosti entorinalnega korteksa. Ta je namreč tudi med spanjem aktiven. V budnem stanju nam entorinalni korteks pomaga pri tem, da si zapomnimo telefonske številke, ali sledimo navodilom …

„Bili smo presenečeni, ko smo videli, da je ta del možganov aktiven tudi med spanjem in to nenehno,“ je dejal dr. Mehta. „Aktivnost ostaja celo med anestezijo.“

„Ljudje prespimo kar tretjino življenja, pomanjkanje spanja pa ima lahko celo hujše zdravstvene posledice. In prav zaradi tega so ugotovitve tako pomembne.“

Znanstveniki so vedeli, da se hipokampus in neokorteks med spanjem 'pogovarjata' med seboj, ne vedo pa kaj 'govorita'. Med spanjem so namreč možgani, čeprav ni zunanjih čutnih dražljajev, še vedno močno aktivni. In prav s tovrstno študijo želijo sedaj odpreti vrata v 'nočni' pogovor med deli možganov.

„Radi bi vedeli kaj si različni deli možganov sporočajo med spanjem.“

Zato so izdelali izjemno prefinjeno napravo, ki meri aktivnost nevronov v vseh treh delih možganov hkrati. Tako so lahko odkrili komunikacije med deli.

Med spanjem pade neokorteks v vzorec počasnega valovanja in je tam približno 90 odstotkov časa. V tem času aktivnost niha, tako da je neokorteks eno sekundo aktiven, naslednjo sekundo neaktiven. Pri tem pa so ugotovili tudi, da se entorinalni korteks obnaša nenavadno. Zunanji del posnema aktivnost neokorteksa, notranji del pa se obnaša drugače. Ko neokorteks postane neaktiven, notranji del entorinalnega korteksa ostane aktiven, kot bi se spominjal nečesa, kar je pred kratkim 'rekel' neokorteks.

Poleg tega notranji del entorinalnega korteksa spodbuja hipokampus, da se ta aktivira. Ko pa je neokorteks aktiven, se avtomatično 'utiša' hipokampus. Kar je dokaz, da med njima poteka komunikacija.

„Med spanjem se med seboj 'pogovarjajo' trije deli možganov in to na precej zapleten način. In komunikacija lahko traja tudi več kot eno minuto, kar je za možgane ogromno. Navadno trajajo spremembe v možganih le kakšno tisočinko sekunde.“

Torej teorija, da hipokampus usmerja neokorteks v bistvu ne drži. Ali ne drži popolnoma, saj je tu še tretji del (entorinalni korteks), ki usmerja to precej zapleteno komunikacijo. Neokorteks upravlja z entorinalnim korteksom, ta pa se obnaša kot bi se spominjal, kar aktivira hipokampus.

„Vse skupaj pomeni, da so procesi v možganih med spanjem še precej bolj komplicirani kot smo sprva domnevali.“

Mehta verjame, da s tem možgani 'brišejo' in urejajo nepotrebne podatke. Pomembni podatki pa tako ostanejo lažje dosegljivi.

Znanstveniki so v študiji dokazali, da je entorinalni korteks med spanjem aktiven in da je ključnega pomena za povezavo med neokorteksom in hipokampusom. Daje pa tudi dodaten vpogled v Alzheimerjevo bolezen, ki naj bi izhajala prav iz entorinalnega korteksa.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!