Smrtonosna je lahko že ena cigareta

In lahko povzroči resne bolezni, v skrajnem primeru pa celo smrt. „Vdih tudi najmanjše količine tobačnega dima povzroča takojšnje poškodbe pljuč in celo DNK-zapisa, kar lahko povzroči raka,“ je v poročilu dejala Regina M. Benjamin, ministrica za zdravje v ZDA.

To velja tudi za pasivno kajenje. Takoj ko oseba vdihne strupeno mešanico kemikalij, ki se nahajajo v cigaretnem dimu, se občutljiva podloga v pljučih vname, kar sčasoma otežuje dihanje in vodi v kompleksnejše oblike dihalnih bolezni, kot je kronični bronhitis.

Tobačni dim vsebuje prek 7000 različnih kemikalij, sestavin in karcinogenov ter od tega jih je več sto strupenih in vsaj 70 jih povzroča raka. In tudi pasivno kajenje lahko povzroči bolezni. Dim namreč poškoduje krvne celice in zviša možnost nastanka strdkov.

Glavni 'morilci' v cigareti so nikotin, katran in ogljikov monoksid.

Nikotin se uporablja tudi kot vsebina nekaterih pesticidov, saj je učinkovit strup. Dviguje krvni pritisk in srčni utrip, vendar kadilca istočasno pomirja (vsaj na videz) in prav to je osnova za odvisnost. Nikotin namreč povzroča odvisnost in po eni cigareti učinek drži približno 30 minut, po tem bo strasten kadilec čutil močno potrebo po novem odmerku.

Katran se pritrdi na podlogo v pljučih in uničuje celice (pravzaprav dele celic), ki so odgovorni za prestrezanje in čiščenje škodljivih delcev, ki že tako ali tako zaidejo v pljuča.

Ogljikov monoksid pa je tako ali tako znan po tem, da povzroča smrt. Združi se s hemoglobinom in zmanjšuje sposobnost rdečih krvničk, da prenašajo kisik, zato se kadilci hitreje upehajo.

Kajenje je tako škodljivo, da skoraj ni mogoče najti pozitivnega učinka kajenja. Vendar študije kažejo, da nikotin vsaj v majhni meri preprečuje Alzheimerjevo bolezen. To seveda ne pomeni, da bi bil to razlog za kajenje, saj se da dobiti nikotinske injekcije brez škodljivega dima, v vsakem primeru pa so raziskave glede nikotina in Alzheimerjeve bolezni še v fazi raziskav.