Zdrav in v formi

''Kdor pije cviček - adijo tiček!''

A.M.

04. 04. 2013 14.34

Pregovorov in anekdot o cvičku je vsaj toliko, kot je v Sloveniji vinskih kleti. Avtohtono slovensko vino je zdravilno in vsestransko uporabno. Vas zanima zakaj?

Cviček je poleg terana in rebule edino avtohtono slovensko vino in ga pridelujejo izključno na dolenjskem vinorodnem okolišu. Je eno redkih vin, ki je pridelano iz rdečih in belih sort grozdja. Razmerje je natančno določeno in ga sestavlja 70 % rdečih sort žametne črnine in modre frankinje in 30 % belih sort kraljevine, laškega rizlinga, zelenega silvanca, rumenega plavca, žlahtnine in štajerske beline. Grozdje za cviček pridelujejo na nesevernih legah in na nadmorski višini nad 210 metrov. Vino ne vsebuje ostankov nepovretega sladkorja, je suho, ima nizko vsebnost alkohola, ki znaša od 8,5 do 10 %. Spada med t.i. ’vina za vsak dan’, saj se poda k vsakovrstnim jedem, je lahko in pitno.

Od bedaka do junaka

Trnova pot slovitega dolenjskega eliksirja se je pričela v 19. stoletju. Po ukinitvi vinskega zakonika, ki je urejal vinogradniško kulturo v Sloveniji, je po vinogradih pričela pustošiti trtna uš. Iz sort, ki so ’invazijo’ krilatega sovraga preživele, so vrli Dolenjci zamešali prvi cviček. Sama beseda izvira iz hrvaške besede ’cvič’, ki označuje sirotko. Hudomušno vino je bilo pač kislo. Skozi desetletja je cviček veljal za vino ’malega človeka’. Pijačo za vsak dan, ki je zajemala vse ’nečiste’ in doma pridelane sorte vin. O ’zdravem in veselem’ vinu z Dolenjske je poročal že Valvazor, o njem se je razpisali Janez Trdina, ki zanj ni našel lepe besede in ultramaratonec Martin Strel, ki je z njegovo pomočjo preplaval svetovne veletoke. Če smo ga Slovenci včasih skrivali pod mizo in ga tajili, pa je v začetku 20. stoletja tudi zanj posijalo sonce.

Beseda cviček ni več označevala vsake domače ’kislice’ ampak je počasi začel postajati sorta. Čeprav zaradi nizke vsebnosti alkohola po evropskih standardih sploh ne spada med vina, so ga leta 2001 zakonsko zaščitili tako na področju Slovenije kot EU. Nizki vsebnosti alkohola in visoki stopnji kisline, zaradi katerih je bil vedno ’zatiran’, so naenkrat pričeli peti hvalnice. ’’Preprosto, simpatično vino’’ je postala pijača sodobnega človeka. Nanj prisegajo tudi nekateri uspešni slovenski managerji, ki s pomočjo njegovega šarma sklepajo svetovne posle, po katerih udeleženci ne odidejo z glavoboli temveč ’’srečni in razigrani’’. Dandanes je ’kralju Dolenjske’ namenjena tudi cela množica prireditev, od izbora kraljice cvička, do masovne Cvičkarije.

Zdravilni učinki

Zdravilni učinki cvička so na področju ’ljudskega’ zdravilstva že dolgo poznani, njegove blagodejne učinke pa je priznala tudi uradna medicina. Blagodejno naj bi deloval ob nekaterih boleznih srca in ožilja, težavah pri prebavi, slabokrvnosti, prekomerni teži, holesterolu, sladkorni bolezni, strjevanju krvi in celo preprečevanju rakavih obolenj. Zdravilni učinki cvička so seveda pogojeni z zmernim uživanjem te pijače, kot dodatka k prehrani. Nekatere shujševalne diete vsebujejo cviček kot nadomestilo ogljikovih hidratov, zaradi visoke vsebnosti kisline in nizke stopnje alkohola je primeren tudi za sladkorne bolnike, na splošno pa je znano, da ugodno vpliva na prebavo, preprečuje nespečnost in krepi krvni obtok.

Cviček je pretekel dolgo pot od ’bedaka’ do ’junaka’. Če je bil včasih v domeni zidanic in okrajnih šankov, vam ga danes postrežejo tudi v kakšni ugledni restavraciji ali vinoteki. Vsem blagodejnim učinkom navkljub pa le previdno – resda vedo Dolenjci povedati, da ’’Cviček drži pokonci tiček!’’, v primeru pretiravanja pa se kaj kmalu lahko konča z rekom ’’Kdor pije cviček – adijo tiček!’’ Kako je s tem očitno ve tudi minister za zdravje, ki opozarja, da uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!