Sladkor ali nevrotoksin aspartam?

Umetni sladkorji so sestavina večine živil, na katerih je napisano 'brez sladkorja'. V osemdesetih in na začetku devetdesetih je javnost postala 'razsvetljena' z manjšo porabo naravnih predelanih sladkorjev, ki naj bi povzročali različne bolezni in debelost. Slednja naj bi bila tipična posledica odvisnosti od sladkorja, saj so premeteni proizvajalci živil sladkor začeli dodajati velikanskemu številu živil, celo mleku in mesu.

Eden najbolj uporabljanih sladil je aspartam, ki je od 100- do 150-krat močnejši od navadnega sladkorja. Je metilni ester, ki nastane iz dipetidov (molekul aminokislin) in ima zelo nizki energetski indeks, saj gram aspartama vsebuje le 4 kilokalorije na gram. V živilih ga je zaradi visoke sladkosti zelo malo. Dodajajo ga v sladolede, žvečilne gumije, sokove in številnim drugim živilom, ki jim zato ni treba dodajati navadnega sladkorja. Odkrili so ga konec šestdesetih, v množično uporabo je prišel sredi sedemdesetih kot dodatek navadnemu sladkorju in pozneje kot njegov nadomestek. Pridobivajo ga s pomočjo genetsko modificirane bakterije e.Coli, ki proizvaja aminokislino fenilanalin, s pomočjo katere izolirajo aspartam.

Svetovni trg z aspartamom vsako leto prinese okrog 637 milijonov ameriških dolarjev (483 milijonov evrov). Največji proizvajalec je japonska kemična multinacionalka Ajinomoto, ki proizvede kar 14.000 ton aspartama na leto. Med največjimi proizvajalci aspartama je tudi ameriško podjetje NutraSweet, ki ga je ustanovil kontroverzni mednarodni konglomerat Monsanto (znan po genetsko spremenjenih semenih za kmetijstvo). Aspartam je najbolj množično umetno sladilo, saj ga uporabljajo kar pri 55 odstotkih umetnega zaslajevanja živil (glej grafikon).

Različne študije so že ugotovile in potrdile škodljive učinke aspartama na žive organizme. Znano je, da se lahko pretvarja v metanol, če je izpostavljen visokemu PH in toploti. Poleg metanola se iz aspartama ustvarjajo tudi prosti radikali in celo strupeni in rakotvorni formaldehid. Poleg omenjenih spojin se aspartam naprej razkraja v številne strupene spojine, vendar je zaradi njegove zelo kratke razpolovne dobe količina strupov zelo majhna. Problem lahko nastane, ko zaužijemo živilo, ki vsebuje velike količine tega sladkega nadomestka. Nekateri ljudje namreč zaužijejo zelo veliko živil, obogatenih z aspartamom, kar pomeni, da je kemikalija lahko škodljiva na dolgi rok. Predvsem naj bi bil aspartam škodljiv za spolnost, bil naj bi rakotvoren, povzročal naj bi migrene in alzheimerjevo bolezen ter uničeval možganske nevrone.

Tudi druga umetna sladila niso nič manj škodljiva. Naravno sladilo iz rastline Stevia je zadnje čase postalo zelo popularno. Ob dolgotrajni uporabi naj bi bilo rakotvorno, isto velja za določene umetne saharide in ciklamat, ki je soroden aspartamu. Verjetno je najbolje, da se uživa naravne sladkorje (fruktozo), ki niso predelani in preprosti. Uživati je treba čim manj sladkih živil, saj je njihova prekomerna uporaba škodljiva za presnovo in srce.