Pravočasno prepoznajte najbolj smrtonosne vrste raka pri moških!

Po podatkih Onkološkega inštituta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana letno za rakom zboli okrog 12.000 ljudi, moških in žensk, umre pa jih približno 6.000. Pri moških je najpogostejši pljučni rak, sledijo pa mu rak prostate, rak debelega črevesa in danke ter kožni rak. Kakšni so simptomi teh za moške najpogostejših in najbolj nevarnih oblik raka in kako zmanjšati tveganje?

Rak pljuč

Za rakom na pljučih v Sloveniji letno zboli več kot 1150 oseb, od tega okoli 900 moških, umre pa jih (moških in žensk) 1050. Visoka smrtnost je posledica poznega odkrivanja raka, saj se sprva kaže z neznačilnimi simptomi, kot so kašelj, ki se je iz jutranjega nekoliko spremenil in ne poneha, težko ali piskajoče dihanje, zasoplost in utrujenost, drugi simptomi, kot so hujšanje, bolečina in zbadanje v prsih, vratu ali rami, krvavo obarvan izmeček in klinični znaki pljučnice pa se običajno pokažejo šele, ko je bolezen že napredovala. Glavni dejavniki tveganja za raka pljuč so kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost azbestu, radonu, težkim kovinam (nikelj, krom, kadmij, kobalt) in njihovim spojinam, arzenu in produktom izgorevanja naftnih derivatov. Za preventivo lahko torej najbolje poskrbite tako, da opustite kajenje (tveganje za kadilca se že pet let po opustitvi zmanjša za 50 odstotkov) in se ne izpostavljate za dihala nevarnim snovem. Poleg tega uživajte dovolj sadja in zelenjave, še posebej rdeče in rumene. Kajti menda se rak na pljučih redkeje pojavlja pri tistih, ki pojedo več sadja in zelenjave, še posebej rdeče in rumene, ki je bogata z vitamini A, C in E, medtem ko imajo tisti, ki jedo veliko mesa in živalskih maščob, nekoliko več možnosti, da zbolijo.

Rak prostate

V Sloveniji za rakom prostate letno zboli okoli 500 moških, s čimer velja za drugo najpogostejšo obliko in šesti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških. Ker je rak prostate pri zgodnjem odkritju in pravočasnem začetku zdravljenja visoko ozdravljiv, delež ozdravljivosti znaša okoli 80 odstotkov, bi lahko ogromno število smrti zaradi te oblike raka preprečili. Rak prostate se takoj v začetku ne kaže z nobenimi simptomi, sčasoma pa se začnejo pojavljati težave, kot so uhajanje urina, še posebej ponoči, težave z odvajanjem urina ali bolečine med opravljanjem male potrebe, šibek curek, motnje erekcije, bolečine med izlivom in kri v urinu ali spermi. Ko se pojavijo bolečine v kosteh (najpogosteje hrbtenici, bokih ali stegnih) in trebuhu, je rak že napredoval, sčasoma pa moškemu začnejo tudi otekati moda ali spodnje okončine, mučiti ga začnejo utrujenost, pomanjkanje teka in hujšanje ter včasih tudi kašelj in celo dušenje. Ker k razvoju raka prostate veliko pripomoreta starost (zbolevajo starejši) in dedna nagnjenost, na kar nimamo vpliva, ga je težko preprečiti, sicer pa tveganje lahko zmanjšate tako, da ne kadite in ne uživate alkoholnih pijač, skrbite za zdravo telesno težo, se redno gibate, uživate zdravo in uravnoteženo prehrano z veliko antioksidanti, redno seksate, po 50. letu pa hodite na redne zdravniške preglede prostate.

Rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših vzrokov smrti med rakavimi obolenji. Vsako leto za njim pri nas zboli skoraj 1300 ljudi, od tega okoli 700 moških, več kot polovica vseh obolelih pa umre. Za rak debelega črevesa in danke je značilno, da se simptomi pojavijo, ko rak že precej napreduje, poleg tega pa se med seboj razlikujejo glede na lokacijo, kje v črevesju se tumorji sprva pojavijo. Prvi znaki, na katere moramo biti pozorni, so bolečine in/ali krči v trebuhu, slabost, bruhanje, izguba telesne teže, občutek neizpraznjenega črevesja oziroma polne danke, tudi po opravljanju potrebe, spremembe pri odvajanju blata, kri v blatu in kot posledica tega lahko tudi slabokrvnost ter z njo povezana utrujenost, vrtoglavica ter šumenje v ušesih. Dejavniki tveganja za pojav raka debelega črevesa in danke so dednost, starost (kar 90 odstotkov bolnikov zboli po 50. letu), uživanje alkohola, kajenje, nezdrave prehranske navade (premalo vlaknin in preveč mesa in živalskih maščob), premalo telesne aktivnosti, kronične črevesne bolezni, na primer chronova bolezen in ulcerozni kolitis, ter črevesni polipi. Če hočete torej zmanjšati tveganje za nastanek kolorektalnega raka, poskrbite za dovolj gibanja in za zdravo, uravnoteženo prehrano s čim manj živalskimi maščobami, jejte živila, bogata z vlakninami, ki so koristna za črevesno floro, ter hrano, ki je vir antioksidantov. Izogibajte se alkoholu in kajenju, kajti tudi to lahko "zapacka" vaše črevesje. Pri raku debelega črevesa in danke je tako kot pri vseh rakih najpomembnejše zgodnje odkritje. K temu veliko pripomore državni presejalni program Svit, v sklopu katerega lahko na dom prejmete preprost test za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu.

Kožni rak

Za kožnim rakom pri nas letno zboli približno 800 moških, vendar v to statistiko ni vključen tako imenovani maligni melanom – najbolj nevarna in agresivna oblika kožnega raka, za katero letno zboli približno 170 moških. Tveganje za razvoj kožnega raka povečuje čezmerno izpostavljanje nevarnim ultravijoličnim žarkom, sicer pa so tej obliki raka bolj izpostavljeni ljudje z zelo svetlo kožo, kajti v tem primeru je v koži manj zaščitnega pigmenta, ter tisti, ki so, predvsem v otroških letih, večkrat utrpeli hujše sončne opekline. Kožnemu raku se lahko izognete z izogibanjem nevarnim sončnim žarkom, še posebej, ko je sonce najmočnejše, preden greste na sonce, pa se vedno namažite z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. Izogibajte se solarijem, enkrat na dve leti pa se odpravite na preventivni pregled pigmentnih znamenj k dermatologu. Če na koži opazite kakršne koli nenavadne spremembe, se posvetujte z zdravnikom.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!