Morski pes do sedaj usoden za dva Slovenca

Morski psi so divje in nepredvidljive živali, zato se jim nikar ne približujte. Kljub temu, da je verjetnost napada tega morskega plenilca smešno majhna, ne škodi, če za varno ’čofotanje’ upoštevate tri nasvete.

Kakšno je vreme?

Plavanje v nevihti že samo po sebi ni pametno početje. Razburkano morje, veliki valovi in možnost udara strele že sami po sebi niso mačji kašelj. Razburkano morje pa prinaša še drugo vrsto presenečenja – razburkana gladina premeša vode v globinah in jih ’črpa’ na površje skupaj z njihovimi prebivalci vred. Morski živelj, ki se sicer zadržuje na večjih globinah, se kar naenkrat znajde blizu morske gladine, ribam pa sledijo tudi večji morski plenilci. Poznavalci morskih psov priporočajo, da ostanete na suhem vsaj 24 ur po nevihti. V tem času se vode umirijo, njihovi prebivalci pa imajo čas, da se vrnejo v svoj naravni habitat.

To, da kopanje v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah ni varno, ve že vsak petletnik, pametno pa je upoštevati tudi nekaj ostalih dejavnikov. Morski plenilci so najbolj aktivni zjutraj in zvečer. Plavanje ponoči je sicer nadvse romantično, vendar ljudje takrat ne moremo opaziti morebitne nevarnosti, ki preti iz globin.

Bodite pozorni na morski živelj na območju, kjer se kopate. Če v bližini opazite jato tunov ali dopustujete na kraju, kjer ’letuje’ kolonija morskih levov ali tjulnjev ali pa morda na tem območju poteka intenzivni športni ribolov, kjer ribiči ribe privabljajo z veliko količino vabe, bodite pozorni, saj morski psi sledijo svojemu plenu.

Kako se obnašam?

Morski psi v resnici niso hladnokrvni morilci. Lovijo za preživetje, tako kot mi ’pobijamo’ piščance in govedo. Ljudje smo premalo tolsti, da bi nas imeli za kaj več, kot nenavaden objekt, ki ga je potrebno ’raziskati’ in ker nimajo rok, je njihov edini način, da neznano zadevo zvedavo ’ugriznejo’ … kar pa seveda za predmet radovednosti ni niti malo prijetno. Poskrbimo, da nas morski volk ne bo zamenjal za potencialni plen.

Izogibajmo se nošenju nakita ali ostalih svetlečih predmetov. Poskrbimo, da ne ’izpuščamo’ preveč telesnih tekočin, saj so urin in kri za izjemno občutljiv vonj morskega psa kot pesem siren. Poskusimo plavati v skupini, ne oddaljujmo se preveč od obale, pa čeprav globina ni velika – napadi se pogosto dogodijo tudi v do pasu globoki vodi. Ne čofotajte in povzročajte nepotrebnega hrupa, saj utegnejo krvoloki čofotanje in vaše mišične impulze zamenjati za trzaje poškodovane morske živali.

Kaj storiti, če se vseeno zgodi?

Če kljub vsemu srečate morskega psa, je malo verjetno, da vas bo dejansko napadel. Ostanite mirni in se poskušajte kar najhitreje spraviti iz vode, vendar brez pretiranega čofotanje in panike. Morska beštija se za vas verjetno ne bo zanimala, razen, če ne boste vzbujali pozornosti. Bodite pozorni na njegovo obnašanje in ga imejte vseskozi na očeh.

Če riba sunkovito spreminja smet plavanja, se vam sunkovito približa in zopet izgine, kroži okrog vas ali se kako drugače agresivno vede, je to znak, da vas zna napasti. V tem primeru obstanite pri miru, imejte ga na očeh in mu ne obračajte hrbta. Za razliko od ostalih plenilcev pri morskem psu ne ’vžge’ če se boste ob napadu pretvarjali, da ste mrtvi. Prej ga bo odbilo, če boste odločen in agresiven nasprotnik. Ob napadu se osredotočite na njegove oči in škrge, ki so najbolj občutljivi organi. Ne boksajte ga v nos, sej je ta dokaj trpežen, pa še roka vam lahko zdrsne v njegov gobec.

Če vas napade med potapljanjem, uporabite kakšen kos vaše potapljaške opreme, s katerim ga lahko lopnete in vztrajajte z obrambo vse, dokler morski pes ne sklene, da ste preveč nevarna tarča.

Od leta 1580 do 2012 se je, po poročanju mednarodne agencije za napade morskih psov (ISAF), po svetu zgodilo preko 5.000 napadov morskih psov. Od tega se jih je skoraj 1.400 končalo s smrtnim izidom, skoraj 3.000 s poškodbami, 675 udeleženih oseb pa jo je odneslo nepoškodovanih. Največja verjetnost za napad je v ZDA in Avstraliji, največ smrtnih žrtev pa so zabeležili ravno v Avstraliji, kjer so ti morski plenilci ubili 217 ljudi. V Evropi so zabeležili 36 napadov, od tega 17 smrtnih, zadnji usodni napad pa se je zgodil leta 1984.

Prvi uradno zabeleženi napad v Jadranu se je zgodil leta 1934, ko je 17-letno Ljubljančanko pred Kraljevico napadel morski pes. Zverina je nesrečno plavalko odvlekla v globine, trupla pa niso nikoli našli. Po neuradnih podatkih se je v zadnjih stotih letih na Jadranu zgodilo šest napadov s smrtnim izidom, zadnji pa je posledicam ugriza velikega belega volka leta 1974 podlegel nemški turist.

Najpogosteje napadejo morski psi vrste veliki beli, morski bik, morski tiger, beloplavuti in kladvenica. Najpogostejše žrtve so deskarji in plavalci moškega spola.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!