Kdor zna, zna!

Vanj sem se zagledal v OŠ, ga poizkusil in kmalu ugotovil, da eni so za nogomet, drugi pa 'za na štrik'. Po letih domačih in mednarodnih tekmovanj in plezalnih turnej po Evropi, so me pritegnile večje stene, hribi. Odprave v Afriko, Ameriko in Pakistan so v meni premaknile vse zadržke. Živim za plezanje.

Kaj vam pri plezanju predstavlja največji izziv?

Plezati v neokrnjeni naravi z izbranimi ljudmi. Včasih zahtevnost stene ustvari katarzično stanje; fokus na trenutno situacijo ali padec!

Vaš največji uspeh v življenju?

Prost vzpon na alpski način v Trango towerju 6238m, 3 dni v 1000-metrskem stolpu.

Ste se kdaj znašli v nevarnem položaju?

Vsako leto z avtomobilom prevozim 40.000 kilometrov ... To je največja nevarnost, še posebej po večdnevnem plezanju v stenah (smeh).

Kaj sicer odlikuje dobrega plezalca?

Ideja, vztrajnost in kanček norosti.

Oprema, brez katere plezalec ne more?

Plezalni čevlji.

Katere so največje napake, ki jih ljudje počnejo pri plezanju?

Namesto da bi uživali, se borijo s steno.

Kot alpski narod smo od nekdaj dobri plezalci že po naravi. Čar dobrega alpinista je drznost, napaka pa predrznost. Pleza vse več ljudi, tega se lotevajo na moderen in površen način v slogu 'živi hitro' in logična posledica tega je več nesreč.

Kako vemo, ali je stena prava za nas?

Ko za plezanje v njej poleg klasičnega nabora opreme in primernega soplezalca ne potrebujemo ničesar drugega. Večina ljudi pleza s pomočjo skic z ocenami in opisi, ki so jih naredili predhodniki. Sam pa najraje plezam na pogled - pogledam steno in grem v akcijo.

Kaj pa varnost?

Plezanje ima mnogo podzvrsti. Športno plezanje je varno, dokler ne pride do človeške napake. V alpinizmu pa je poleg subjektivne nevarnosti vedno prisotna tudi objektivna. Plazovi, krušljiva skala, slabo varovanje oziroma nezmožnost urediti dobrega. Predvsem pa je človek sam sebi najbolj nevaren.

Katera oblika plezanje je vam ljubša - v dvorani ali na prostem (po ledenikih, gorah ...)? Zakaj?

Z družino najraje frikam, torej športno plezam v naravi. Kadar dežuje, je mraz oziroma imamo premalo časa za obisk narave, je plezalni center super zadeva. Sicer pa se sam najraje umaknem v zasnežene Julijske Alpe, po možnosti za dva dni. Takrat največkrat ne srečaš nikogar cel dan.

V Sloveniji je pred kratkim luč ugledal tudi nov plezalni center. Kako je nastajal in koliko truda je bilo vloženega v ta projekt?

To je verjetno najbolj 'kul' ideja in hkrati tudi najbolj zahteven podvig, ki sem ga izpeljal skupaj z mnogimi soplezalci. S ključnim partnerjem sva ga zagnala pred tremi leti. Entuziazem je bil nesporni ključ pri mnogih stopničkah do stvarnosti. Večkrat sva močno utrujena malo obstala, pa naju je gnala mladostniška plezalna trma in slovenski ponos, da sva nekaj naredila za državo in nehala tarnati, kaj bo država naredila za nas. Midva sva država in država so mnogi proaktivni plezalci iz vse dežele. Trud ni merljiv, dom vseh slovenskih plezalcev stoji in to je dejstvo, ki šteje.

Kaj je namen centra in kaj vse nudi plezalcem?

Želela sva ustvariti urbano stičišče plezalcev, kjer bo poleg plezalnega znanja rasla tudi plezalna kultura. V vseh znanih in še neznanih oblikah. To je družbeni eksperiment. Že lebdimo!

Je namenjen tako začetnikom kot tudi profesionalcem? So na voljo tudi inštruktorji ...?

V naš dom so vrata odprta za vse, če se počutiš dobro, te sprejmemo. Imamo stene za začetnike in najboljše plezalce, za frikote in alpiniste, za otroke in starostnike, za podjetja in šole, za zdrave, poškodovane ter zaostale v razvoju ... Na voljo je preko 20 inštruktorjev in vsa potrebna oprema.

Če bi se nekdo odločil, da bo postal plezalec – kako in kje začeti?

Pri nas imamo odlične tečaje po segmentih, kjer primarno učimo varnosti, sledi tehnika in nato so tukaj specialne delavnice glede motorike, psihologije ... Ločeno za otroke, mladino in odrasle ter podjetja ali šole. Sicer pa v vsakem mestu obstajajo plezalni klubi.

Kaj bi svetovali vsem, ki želijo preizkusiti svoje plezalne sposobnosti?

Ne odlašaj, ne veš kaj zamujaš! Dodal bi, da ne podcenjuj varnosti in se daj podučiti usposobljenemu inštruktorju.

Kakšni so pa vaši načrti za naprej? Vas v kratkem čaka kakšen večji izziv?

Ko si uredim normalen delovni ritem, nadaljujem z izobraževanjem za gorskega vodnika, konstantno se razgledujem. Ko žena zaključi specializacijo jo z družino popihamo plezat čez lužo. Sicer pa sem še vedno fit in čim prej želim sesti na letalo za Patagonijo, vlečejo me granitne stene.