06. 04. 2011, 4. etapa
Atmosfera v bivakih je bila to jutro neverjetna, saj se je bližal začetek četrte, najdaljše etape, ki je dolga kar 82 km. Toni Vencelj in ostali tekmovalci so se prebijali skozi Rheris in Rich Merzoug, puščavski del Maroka. Že od samega začetka tekmovanja je imel Toni v mislih le en cilj: preteči najdaljšo etapo v manj kot desetih urah, kar mu je tudi uspelo! Pričel je ob 12 uri, na cilj pa je prišel ob 21:26:45! Mnogi tekmovalci so bili pred tekom v neznano zelo zaskrbljeni, saj niso vedeli, kaj pričakovati. Vse kar so vedeli, je, da morajo do 7:00 naslednjega dne priti do bivaka, postavljenega na cilju. Najdaljšo etapo je Toni opisal takole:
08. 04. 2011, 5.etapa
„Vroče, vroče, vroče ... 42 stopinj v senci! Včeraj sem se moral cel dan siliti z tekočino, kar nisem in nisem mogel piti. Voda je zelo sparjena, mislim, da mora imeti skoraj 40 stopinj, saj nimajo nobenega hladilnika. Danes sem se na startu kar dobro počutil, tudi temperatura ob 9:00 ni bila pretirano visoka, a vendar sem po desetih minutah teka začutil nenadno bolečino v desnem kolenu. Občutil sem jo nekje globoko na zunanji strani kolena, kot nekakšno električno bolečino v sklepu. Prisiljen sem bil upočasniti tempo za pet minut, dokler bolečina ni minila. To je sicer delovalo, a se je bolečina zopet pojavila prej kot v pol ure.
09. 04. 2011, 6. etapa in zadnja etapa
Na startu 6. etape je stalo 811 tekmovalcev, presrečnih, da bo vsega hudega počasi konec. Preteči so morali še zadnjih 18 km. Toni je kljub temperaturam, ki so se gibale med 45 in 50 stopinjami in počasi načetim kolenom vztrajal do konca: „Sobota. Zadnja etapa. Šele ko sem prišel na start, so mi sotekmovalci omenili, da sem dobil časovni pribitek 1 ure. Po tej novici nisem uspel nikogar od pristojnih več najti, tako da sem šel na start precej slabe volje in brez prave motivacije! Poleg tega sem še vedno čutil rahlo bolečino v kolenu. A vendar sem se potrudil in se maksimalno ogrel, saj sem s tem zmanjšal verjetnost hujše poškodbe. Bolečina v kolenu je bila ves čas prisotna, zato nisem tekel na vso moč. Prav tako so bili tudi drugi tekmovalci že krepko načeti in smo si samo želeli, da etapa kar se da hitro mine. Cilj je bil letos v mestu Tanzares.
Zadnjih nekaj kilometrov smo celo tekli po asfaltu. V cilj sem pritekel s precej grenkim priokusom, zato nisem občutil kakšne posebne evforije, saj me je ves čas mučilo vprašanje, 'zakaj kazen' in ali mi bo uspelo kaj rešiti. V edino tolažbo mi je bilo 3. ekipno mesto. Takoj zjutraj pred razglasitvijo sem odšel po odgovor in izvedel, zakaj sem dobil pribitek. Na kartončku, ki smo jih ves čas imeli pri sebi, mi niso označili kontrole ob prejemu plastenke vode dve uri pred startom 5. etape.“ V skupni uvrstitvi vseh etap bi moral biti Toni na 10. mestu, vendar je po omenjenem pribitku ene ure sedaj na skupnem 15. mestu. Toni je seveda vložil pritožbo, ki jo bodo obravnavali naknadno, tako da bo za odgovor izvedel v roku dveh tednov. Njegov rezultat pa je v vsakem primeru vrhunski in vreden vsega spoštovanja. Toni je v ponedeljek, 11. 4., že prispel v Slovenijo in na kratko opisal svoj ekstremni tek: „Fizično sem bil zelo dobro pripravljen, celo najbolje do sedaj. Tudi z opremo sem bil zadovoljen. Hrana je bila zelo blizu minimuma in ni bilo možno veliko spremeniti. Največji problem celotnega tekmovanja mi je predstavljala vročina! Če bom v prihodnje želel doseči vrhunski rezultat, bom nujno potreboval aklimatizacijo na vročino, kar pomeni odhod v vroče kraje vsaj en teden prej, tako kot večina mojih konkurentov.“ Toni Vencelj sicer še ne ve, ali bo na maratonu nastopil tudi prihodnje leto, se pa že pripravlja na nekaj drugih tekov. Med drugim bo nastopil tudi na gorskem maratonu štirih občin, ter 18-dnevnem etapnem gorskem maratonu v Tibetu.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV