Kite, žile, maščevje ... Ga boste še jedli?

Hamburgerji so širom zemeljske oble na voljo v različnih oblikah, okusih in cenovnih razredih. Ste vedeli, da:

- jih največ pojedo Američani – letno jih pospravijo 14 milijard, povprečni Američan pa si ga vsak teden privošči trikrat. Celotna količina bi več kot 30-krat ’objela’ Zemljo, zanjo pa more letno zgolj v ZDA umreti skoraj 5.000 krav

- legendarnega ’Big Maca’ strežejo že od leta 1968, takrat pa je stal 40 centov

- predstavljajo 71 % vse govedine, ki jo postrežejo v restavracijah

- je najtežji hamburger tehtal preko dve toni in vseboval 5.700.000 KJ (1.400.000 kcal)

- je najbolj kaloričen hamburger na svetu ’Štirikratni Bypass’, ki ga strežejo v restavraciji ’Heart Attack Grill’ (Gril Infarkt). Vaše telo oskrbi s 33.000 KJ oz. 8.000 kcal energije

- ime izhaja iz hamburškega zrezka, ki so ga v ZDA prinesli nemški priseljenci in ga nadvse radi ’tlačili’ med dva kosa kruha

- bi morali prehoditi več kot 10 km, če bi hoteli ’pokuriti’ povprečni zaužit hamburger

- cheeseburger (hamburger s sirom) je leta 1920 ’izumil’ Američan iz Pasadene, ki je v običajni burger vtaknil rezino sira

- tradicionalni hamburger sestavljajo žemljica s sezamovimi semeni, sesekljan goveji zrezek, čebula in kumarice

- je za ’pridelavo’ enega hamburgerja posredno potrebnih 3 kg žitaric, 200 litrov vode, 7 kvadratnih metrov rodovitne zemlje in toliko električne energije, kot jo mikrovalovna pečica potrebuje za 18 minut delovanja

- je v povprečnem hamburgerju le 7 % mesa, ostalo so deli krvnih žil, kit, živčevja, maščobe, hrustanca in kosti. V mnogih primerih gre za meso slabše kvalitete, ki nemalokrat vsebuje velike količine antibiotikov, hormonov in nevarnih bakterij, začinjenih s kakšnim zajedavcem.