Kaj bi Rdeča kapica s hitrim jezičkom?

Smrklja se je usedla na avtobus in izstopila na končni postaji, od koder je bilo še nekaj minut hoda po bližnji gmajni. Ptički so peli, metuljčki so frfotali v poletnem vetrcu, ona pa je z 10-centimetrskimi ’iglami’ in slušalkami v ušesih majavo štorkljala po uhojeni stezici, buljila v telefon in bentila, ker ni še nihče všečkal zadnje fotografije njenih nohtov. Zakoračila je v bližnji gozdiček, kjer je, glej ga zlomka, naletela na Slavca. 40-kilogramskega navadnega volka, ki so ga v sklopu evropskega projekta opremili s sledilno ovratnico. Fredi se je nasršil in se skril za gospodarico, damica pa je vzkliknila ’’Iiiiiii, kužiiii!’’ in vsa navdušena pričela čohljati ogroženo žival. Slavc je bil lačen. Tudi volkovi občutijo breme nezavidljivega gospodarskega položaja, saj tudi lovci in gobarji niso več tako rejeni, kot so bili včasih. Smrček je vtaknil v vrečko ’’O, gotovo si lačkan!’’ je sočutno vzdihnila 'Rdečka', ga prijela za ovratnico in ga, s Fredijem pod pazduho, odvlekla do babice, ki je gotovo hranila kakšno govejo kost od nedeljskega kosila.

Pri babici je šlo jasno vse narobe. Slavc je hotel na vsak način povohati Fredijevo zadnjico, mali kosmatinec se je velikega sorodnika bal. Mrhica je skakljala po hiši in iskali Wifi signal, babica pa je krilila z rokami in tulila, da si nobeden ni obrisal nog. Kraval je slišal lovec, ki se je ravno vračal s prijateljeve petdesetletnice. Opogumljen z litri rujnega je priprl vrata in ugledal strašljiv prizor, kako volk preganja otroka, babico in nebogljenega kužka. Nabije, repetira, za trenutek okleva, katero od obeh pobesnelih in zamegljenih divjih živali bi ugonobil prvo … pomeri. ''POK!'' Popolnoma novo mikrovalovko prerešeta oblak šiber. Pok je zmotil smrkljo. Ozrla se je naokrog, ugledala okajenega lovca in v hipu so se ji pričeli po glavi motati prizori ameriških pokolov na srednjih šolah. Ravno je hotela vzklikniti, jezik se ji je zapletel in puška je počila drugič. Dim se je razkadil in sredi dnevne sobe je v mlaki krvi ležal Slavc.

Naša vrla mladenka je končno ’preračunala’ celotno situacijo, zakričala ’’Morileeeec!’’ in stekla k ubogemu volku. Previdno je pokleknila ob ranjeno žival, da si s krvjo nebi umazala šolenčkov in s papirnato kuhinjsko krpo ’simbolično’ poskušala zaustaviti krvavite. Lovec je poklical kolega, naj ga pride iskat in naj nikar ne pozabi na nož in plastično ponjavo, babica ni vedel, kaj naj stori in je zavrtela 113.

Zgodba ima kljub vsemu srečni konec. Lovca so zaradi nepooblaščene uporabe orožja in vinjenosti zaprli, babici je zavarovalnica že po dveh letih priskrbela novo mikrovalovko in preprogo, gdč. Kapica pa je z naslovno sliko krvavečega volka ’privabila’ 100 novih sledilcev na družbenem omrežju. Slavc je bil zgolj ranjen. Ko je okreval, se je preselil v Italijo, spoznal seksi volkuljo, s katero sta zaplodila nov zarod.

In nauk zgodbe? Če bi muhasta babnica malce hitreje vrtela svoj jezik, bi policiji, zavarovalnici in lovski zvezi prihranila morje birokracije. Ga vi obračate hitreje? Do 10. junija se prijavite na spletni strani www.vip24ur.com, dokažite svojo veščino in osvojite nagrado!

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!