Masturbiranje le še preteklost?!

Takega odziva ni pričakoval nihče

Eden od nenamernih pionirjev sodobne protimasturbacijske sfere je Alexander Rhodes, 23-letni študent in igralec iz Pittsburgha. Potem, ko je 20. junija leta 2011 naletel na rezultate raziskave Univerze v Hangzhouu na Kitajskem, da je raven testosterona najvišja po sedmih dneh brez masturbiranja, je na spletni strani 'Reddit' vzpostavil forum 'NoFap' ('NE masturbiranju') in ponudil različne izzive za tiste, ki bi se želeli preizkusiti v vzdržnosti. Forum je hitro postal zelo dobro obiskan, vse več je bilo moških, ki so sprejeli Rhodesov izziv, se med seboj spodbujali in si postavljali nove mejnike v odpovedovanju 'davljenja purana'. Velika večina je bila nad vzdržnostjo naravnost navdušena. Trdili so, da s tem, ko ne masturbirajo, postajajo bolj možati in šarmantni.

Številni so se povsem odpovedali igri s svojim 'prijateljčkom'

Danes se na forumu nekateri hvalijo, kako so si potem, ko so se odpovedali masturbiranju, končno našli punco, drugi so prepričani, da se je izklesala njihova osebnost in da so začeli biti pozorni na svet okoli sebe. Številni, ki so se zaobljubili, da bodo svojega 'prijatelja' pustili pri miru mesec ali dva, podaljšujejo svoje zaobljube in nekaj jih tako ni masturbiralo že več kot leto dni. Nekaterim je to postal tako rekoč način življenja, vsi pa so prepričani, da so danes bolj možati in samozavestni, to pa naj bi jim močno pomagalo na domala vseh življenjskih ravneh. Tovrstna zagnanost je Rhodesa močno presenetila. Pravi, da sam nikoli ni načrtoval pobude za samopomoč, temveč je akcijo dojemal kot zabaven izziv, skozi katerega bi moški lahko preizkusili moč svoje volje, se uprli nagonom ter postali tisti, ki odločajo o tem, kako pogosto se bodo igrali s svojim 'prijateljem'. »Res je, mnogi za svoje težave krivijo prav masturbiranje, a če te niso neposredno povezane s posameznikovimi spolnimi navadami, jih tudi vzdržnost ne bo pozdravila ali jim pomagala,« je prepričan 23-letnik, ki priznava, da sam nikoli ni bil vzdržen.

Ni malo posameznikov, ki svoje telo stalno primerjajo z računalnikom, nemasturbiranje pa vidijo kot nekakšno »resetiranje tiča in možganov,« kot je na spletu med 60-dnevnim masturbacijskim celibatom svoje vtise o izzivu zapisal ameriški komik Greg Barris. Verjamejo, da energijo, ki bi jo sicer možgani porabili za premišljevanje o spolnosti, preusmerijo na druge telesne funkcije in imajo zato bistrejši um, saj se pamet ne poigrava z mislimi o seksu, kot običajno. Obstaja celo skupina ljudi, katere spolno življenje je tako neločljivo povezano z računalnikom, da se z odpovedjo masturbiranju v resnici odklopijo od računalniških ekranov in ponovno postanejo del resničnega sveta ter vzpostavijo družabno življenje.

Enotna si ni niti medicina

Priznani ameriški profesor anatomije in fiziologije Gary Wilson je v enem izmed nedavnih intervjujev dejal, da po njegovem prepričanju pornografija moškim vcepi stalno željo po raznolikosti in povzroči, da potrebujejo čedalje močnejše dražljaje, da se vzburijo. Po njegovem mnenju se zaradi pretiranega gledanja pornografije zmanjša število dopaminskih receptorjev, če pa nekaj časa ne pokažete prav nobenega zanimanja za seks, pa se ti receptorji obnovijo, raven dopamina v telesu pa se zviša. Zdravniki po drugi strani pravijo, da je masturbiranje zdravo, priporočajo ga tudi skorajda vsi psihoterapevti. Poudarjajo, da ni nobenih dokazov, ki bi masturbiranje povezovali s spolnim zdravjem in da je razmišljanje, da je pogosto samozadovoljevanje razlog za zapoznelo ejakuacijo, preveč poenostavljeno. Nekateri med njimi so celo prepričani, da ejakuacija pripomore k večji plodnosti, zato naj moški ne bi imeli prav nobenega razloga, da se odpovedujejo tej vrsti samopomoči.

Masturbiranje – da ali ne?

Zdi se, kot da imajo skoraj vsi posamezniki, ki se odločijo za ukinitev masturbiranja precej podoben cilj: postati bolj možati, naravni, močnejši, polni energije. S tem naj bi spolna moč ponovno postala nepogrešljiv del moškosti, ki naj bi jo masturbiranje popolnoma porazilo, zatrlo. Pri tistih, ki iščejo izpolnitev v odrekanju neškodljivim razvadam, masturbacija navadno ni visoko na seznamu. Za nekatere je to privilegij, za druge pravica, politično zaznamovano dejanje ali pač eden najčistejših in najnedolžnejših užitkov, kar jih pozna človeštvo. Dejstvo je, da masturbiranje ni nekaj, čemur bi se morali odpovedati in da, podpira ter spodbuja ga tudi večina žensk, saj jim predstavlja neko (morda zgolj namišljeno) gotovost, da se jim ni potrebno ukvarjati z morebitnimi skrivnostnimi ljubicami in zalezovanjem svojih moških po raznih javnih hišah.