Fit

Grozljive posledice sončnih opeklin

R.B.

07. 07. 2015 08.00

Poletje je tu, sonce je opoldne v zenitu in žarki lahko 'sekajo' po naših telesih. Kaj je treba vedeti, preden damo našo kožo soncu na razpolago?

Poleti je zaradi večje neposredne izpostavljenosti sončnih žarkov lahko nevarno biti predolgo na soncu. Zaradi tankega atmosferskega 'filtra' so žarki na pravokotni poti do zemeljske površine zelo škodljivi in nevarni.

Sončni žarek je sestavljen iz spektra različnih tipov žarkov na različnih valovnih dolžinah. V splošnem lahko žarek razdelimo na pet valovnih dolžin. V prvi so ultravijolični žarki tipa C (UVC), ki jih atmosfera zelo malo absorbira, zato skoraj neokrnjeni udarijo ob zemeljsko površje. Uničujejo celice in se jih uporablja tudi kot razkuževalce, saj pobijajo enocelične organizme. So najbolj škodljivi. V drugi valovni dolžini so ultravijolični žarki tipa B (UVB), ki jih atmosfera v veliki večini absorbira. Ta tip žarkov je zaslužen za proženje fotokemične reakcije, ki iz kisikovih molekul ustvarja ozon. Slednji je pomemben za obrambo zemeljskega površja pred najrazličnejšimi sevanji iz vesolja. Tretji tip ultravijoličnih žarkov je spekter A (UVA), ki je najmanj škodljiv (za razliko od prvih dveh) za DNK in zato najbolj uporaben pri naravni porjavitvi kože. Sončni žarek sestavljata tudi vizualni spekter svetlobe (viden s prostim očesom) in infrardeča svetloba.

Sončne opekline se pojavijo, ko pride do predolgega stika z močnimi ultravijolični žarki. Najpogostejši simptomi blagih opeklin so rdeča in vroča koža, občutljiva na dotik. Močnejše opekline na koži povročijo značilne mehurje, gnojni izcedek, kraste in lupljenje odmrle kože. Celice v koži zaradi obsevanja z ultravijolično svetlobo odmrejo in se nadomestijo z novimi. V redkih primerih pa lahko pride do posrednega poškodovanja celice, ko foton ultravijoolične svetlobe udari ob verigo kromosomov in usodno poškoduje genski zapis, obenem pa pravočasno celica (preko kromofora) ne pretvori UV fotona v toploto. Sicer je možnost zelo majhna, vendar se včasih celice s poškodovanim genskim zapisom ne uničijo, temveč začnejo mutirati in se nenadzorovano množiti. Tako nastane rakavo obolenje. Med najbolj zahrbtnimi raki kože je melanom.

Melanom spada med redkejša rakasta obolenja kože in mehkih tkiv, vendar povzroči kar 75 odstotkov smrti pri obolelih s kožnim rakom. Vsako leto globalno umre okoli 48.000 ljudi, kar je 15–20 odstotkov vseh, ki so zboleli s to zahrbtno boleznijo.

Kako lahko preprečimo sončne opekline in posledično veliko možnost obolevnosti z rakom? Vedeti je treba, da je izpostavljanje soncu, ko je ta v in okoli zenita (če je navpično nad nami), zelo nevarno. Med 11. in 17. uro popoldne v poletnih mesecih je bolje biti v senci. Če se boste nujno morali gibati po odprtem, imejte na sebi oblačila, ki ne prepuščajo sončnih žarkov ali jih nevtralizirajo. Na glavi imejte pokrivalo, ki pred soncem zavaruje najbolj občutljiva območja, kot je teme glave, vrat, ušesa, nos, čelo, ličnice in ustnice. Izpostavljene dele si namažite s zaščitnimi kremami visokih faktorjev in jih dobro vtrite, saj vam drugače ne bodo v pomoč.

Porjaveli moški je lahko magnet za ženske, vendar bi moralo biti zdravje pred vsemi estetskimi merili. Zato pazite na sonce in ne izzivajte usode, kakršno doživi veliko ljudi, ki se brezskrbno 'pražijo' po svetovnih plažah in smučiščih.

rak porjavelost koža sonce sončenje kreme bolezen poletje v formi