Kako si lahko rešite življenje

Ko se odpravimo v gore ali hribe, moramo biti pripravljeni na vse nepredvidljive dogodke. Tudi slovenska divjina namreč vsako leto terja svoj davek, ki bi se ga v glavnem lahko izognili.

Naše gore vsako leto obišče skoraj milijon ljudi in prav zaradi tega se zdi, da ljubitelji hribov in gora, kar malce pozabimo, da je narava pač nepredvidljiva. In da so lahko nevarni tudi lažji pohodi. Po statistiki sta na prvem mestu po vzrokih za nesreče, zdrs in padajoče kamenje.

Glavni vzroki za nesreče:
- slaba telesna in duševna pripravljenost
- pomanjkljiva in neustrezna oprema
- pomanjkljivo znanje
- nepoznavanje poti
- podcenjevanje vremenskih razmer

Verjetno je eden največjih problemov pri obisku slovenskih hribov in gora, podcenjevanje. Preprosto ne verjamemo, da se nam v hribih lahko kaj pripeti. Pogosto precenjujemo svoje fizične sposobnosti, v divjino pa se odpravimo brez prave opreme. Na srečo se večina tovrstnih pohodov konča brez nesreč, občasno pa pride tudi do najhujših poškodb. In to takrat, ko jih najmanj pričakujemo.

Na kaj moramo paziti?
Hoja po hribih in planinarjenje je ena najboljših možnih oblik telovadbe, a je nikakor ne smemo jemati prelahko. In na prvem mestu je nasvet, da si ne smemo postavljati previsokih ciljev. Znanstveniki so dokazali, da lahko prekomerna telovadba bolj škoduje telesu kot koristi. Še posebej pa to velja za srčne bolnike, osebe, ki imajo povišan holesterol, ki kadijo ali imajo povišan krvni tlak. Na telo seveda vplivajo še slaba telesna pripravljenost, vremenske razmere in ne nazadnje tudi nadmorska višina.

Slabša telesna pripravljenost
Dejstvo je, da imajo ljudje, ki se ne gibljejo veliko, kar štirikrat višjo možnost, da bodo med zahajanjem v gore doživeli srčni infarkt kot tisti, ki so telesno dobro pripravljeni. To ne pomeni, da se ne bi smeli ukvarjati s pohodništvom, pomeni samo, da si moramo dobro zastaviti turo, se zavedati težavnosti, dolžine in postaviti pravi tempo hoje. S pretiravanjem lahko veliko izgubimo, z zmernostjo in počasnim dvigom kondicije pa bomo precej izboljšali zdravje, saj ima hoja v naravi tako fiziološki, sociološki kot psihološki blagodejni učinek na posameznika.

Prvo, kar se mora pohodnik pred samim pohodom vprašati, je:
- kam gremo
- kakšna je pot
- koliko časa bomo hodili
- kako na gosto so koče
- kdaj in kam bomo prišli po koncu pohoda

In seveda je dobro, če poznamo teren ali pa imamo s seboj zemljevid, ki pa ga je treba znati uporabljati.

A med najbolj nujnimi stvarmi je vsekakor oprema. Že avgusta lahko v visokogorju doživimo snežne plohe, močne nevihte pa so tako ali tako nekaj vsakdanjega. Zato moramo poskrbeti za dobro opremo: vetrne hlače, anorak, kapa, rokavice, bivak vreča, prva pomoč in baterijska svetilka. Pri večdnevnih turah tudi dodatne količine energetsko bogate hrane in vode. Pri plezanju pa je pametno vzeti s seboj še plezalni pas, sistem za samovarovanje ter čelado.

Hrana in voda
Nikakor se ne bi smeli znašati na pitno vodo iz naravnih virov ob poteh, cestah ... Zmeraj moramo imeti s seboj lastno zalogo pitne vode, pri celodnevni hoji pa je dobro zaužiti vsaj dva večja obroka. Hrano in pijačo lahko dobimo tudi v gorskih kočah, ki so v večini odprte od konca junija do začetka oktobra. Hrana naj vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine in tudi vitamine, minerale, soli in vlaknine.

Izjemno pomembno pa je tudi tekočinsko in elektrolitsko ravnotežje. Z znojenjem namreč izgubljamo soli in minerale. Oseba lahko izgubi tudi do 9 litrov vode in to tekočino je treba nadomestiti. Dobro je piti kombinacijo vitaminskih in mineralnih napitkov, lahko kar med samo turo, a v majhnih požirkih, saj telo absorbira le od 15 do 20 mililitrov tekočine na minuto. Več spijemo pred in po hoji. Izogibajte se alkohola, saj je diuretik in zastruplja organe. Poleg tega širi žile in pospeši odtekanje toplote iz telesa, kar je lahko pri zimskem pohodu zelo nevarno.

Izjemno pomembna naloga je spremljanje vremena. V primeru, da meteorologi za določeno področje napovejo povišano stopnjo neviht, se v gore raje ne odpravljajte. Vendar pa se vseh neviht ne da napovedati, zato je pametno spremljati opozorilne znake:

- soparno ozračje
- kopasti oblaki s temnim vznožjem
- zelo nevarno je, ko je ozračje že tako naelektreno, da se dvigujejo lasje ali se celo sliši preskakovanje elektrike

Kaj storiti v primeru nevihte?
- ne se zadrževati pod osamljenim drevesom, vrhovih in grebenih, vodnih žilah, žlebovih, ob vznožju skalnih sten, daljnovodih.

Pred strelo se je nemogoče popolnoma zavarovati, a se da vsaj nekoliko zaščititi. Manjša možnost, da v osebo udari strela, je v globelih, dolinah, 15 metrov od skalnih sten, pod vrečo za bivakiranje in če sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. A največ lahko naredimo tako, da smo med nevihto v zaprtem prostoru. "Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, tj. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu,“ svetujejo pri URSZR (Upravi RS za zaščito in reševanje).

Potrebno se je tudi zavedati, da če nekoga zadene strela, ta ni pod električno napetostjo in mu je varno pomagati.

A naj smo še tako dobro pripravljeni (telesno in z opremo), do nesreče lahko pride kadar koli. In prvo pravilo je, da v primeru nesreče ostanemo kar se da mirni. V primeru, da se poškoduje druga oseba, ponesrečencu po zakonu morate pomagati. Najprej poskrbite za njegovo poškodbo, nato pa pokličite pomoč.

Dodatni nasveti za samo pot:
- Začnite počasi, da se telo ogreje, nato pa držite enakomeren tempo, ki ga držite znotraj skupine.
- Osnovni tempo naj določi najšibkejši član skupine.
- Privoščite si počitek, vsaj nekaj minut na vsako uro.
- Pazite na otroke.
- Vpis v planinsko knjigo je pomemben tudi zaradi varnosti, saj bodo reševalci tako vedeli, kje vse ste bili.
- Če pride do nevihte, se umaknite z grebenov in drugih izpostavljenih mest. V gozdu se skrijte pod manjša drevesa, predvsem pa se izogibajte osamljenih dreves.
- Vse, kar prinesete v gore, morate tudi odnesti v dolino.

Policija svetuje: Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih se takoj nehajte vzpenjati ali spuščati. Povežite se z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.

- Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
Nujno opozorilo: Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu nudite prvo pomoč. O nesreči čim prej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.

Ponesrečencu lahko najbolje pomaga njegov tovariš in najhujša napaka pri nudenju prve pomoči je, da ne naredimo nič. Seveda je zmeraj prisoten strah, da ne bi naredili kaj narobe, ali strah pred psihološkimi pritiski, s katerimi se je dobro soočiti, še preden sploh pademo v takšno situacijo. Zato je pravilno, da svoje znanje prve pomoči obnavljamo in nadgrajujemo. Še posebej če v gore zahajamo bolj pogosto.