Da bi preprečili najhujše!

Padec je nekaj, čemur se ne more izogniti prav nihče, ki svojo energijo sprošča na belih strminah. Padajo tako začetniki, ko se učijo delati zavoje, kakor tudi profesionalci, ki v trenutku nepozornosti in pri veliki hitrosti izgubijo pravi stik s snežno podlago. K sreči so hude poškodbe redke – poškoduje se vsak 500. smučar, eden na pet tisoč smučarjev pa si hudo poškoduje glavo.

Ne glede na to je pomembno poskrbeti za lastno varnost in zaščititi svojo glavo pred morebitnimi poškodbami in udarci ter se naučiti, kako ukrepati ob poškodbi.
Poškodbe glave na smučišču so najpogosteje posledica padca in udarca z glavo v sneg ali led. Poškodba je še posebej pogosta med smučarji in deskarji začetniki. Pri smučarjih se poškodbe pojavljajo ob straneh glave, medtem ko deskarji v ledeno podlago največkrat priletijo z zadnjim delom glave.

Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi smučanja in deskanja na snegu, so sicer poškodbe spodnjih okončin, pri čemer so pri smučarjih najpogostejši zlomi goleni in poškodbe kolenskih vezi, pri deskarjih na snegu pa poškodbe v predelih zapestij in komolcev. Pri visokih hitrostih lahko prihaja tudi do izjemno hudih poškodb notranjih organov, glave in hrbtenice, ki lahko ogrozijo življenja oziroma lahko pustijo trajne posledice oziroma invalidnost. Glavo in hrbtenico lahko deloma zavarujemo z uporabo čelade oziroma posebnim ščitnikom za hrbet, tako imenovanim želvjim oklepom.

Da bi se število poškodb glave zmanjšalo, torej poskrbite, da:

- se v čim večji meri izogibate nevarnim situacijam in posledično poškodbam na smučišču;
- uporabljate zaščitno čelado;
- se naučite prepoznati simptome in pravilnih ukrepov ob morebitni poškodbi glave.

Če bi radi poskrbeli za lastno varnost na smučišču, morate tako predvsem usvojiti veščine odgovornega smučanja. To pomeni, da morate vedno smučati v okviru svojih sposobnosti, s prilagojeno hitrostjo in mislijo, da na smučišču niste sami. Ko se zaustavite, se prepričajte, da ste postanek naredili na takem delu proge, kjer vas lahko vsakdo vidi, torej ne tik pod prelomnico, poleg tega vedno smučajte na urejenih progah in ne preizkušajte svoje sreče zunaj urejenih smučišč – še posebej, če vaše znanje ni dovolj veliko. Vodja urgentne travmatološke ambulante na Kliničnem oddelku (KO) za travmatologijo dr. Anže Kristan, dr. med. pa še svetuje: “Vsi udeleženci na smučiščih morajo upoštevati pravila varnega smučanja, upoštevati je treba svoje telesne zmogljivosti. Priprave na smuko se začnejo že nekaj mesecev prej, ko naj bi se smučarji dobro fizično pripravili na smučarsko sezono. Pred prvo smuko se je treba dobro ogreti, smučati je treba po svojih zmogljivostih in v skladu z znanjem, zaključiti pa takrat, ko nastopi utrujenost. Upoštevati je treba, da so na smučišču tudi slabši smučarji in otroci. Smučarji in deskarji na snegu naj se držijo smučarskih prog, izogibajo naj se pitju alkohola. Na ta način se nezgodam ne da izogniti, se jih pa lahko prepreči."

Čelade so tudi moderne!

Varni in odgovorni smuki seveda sledi nošnja čelade. V primeru padca bo ta namreč pomembno zmanjšala posledice udarca ali vas popolnoma zaščitila pred poškodbami. Kot so pokazale raziskave, čelada zmanjša tveganje za poškodbo glave za od 20 do 50 odstotkov. A pazite! Pri velikih hitrostih vam čelada ne bo prav veliko v pomoč. Povprečna smučarska čelada je namreč oblikovana tako, da zagotavlja zaščito pri hitrosti smučanja, ki je manjša od 25 kilometrov na uro. Ker smučarji in deskarji velikokrat smučajo veliko hitreje, se morate zavedati, da vam pri taki hitrosti čelada ne bo zagotavljala popolne zaščite. A to še ne pomeni, da vam zaradi tega čelade ni treba nositi – čeprav čelade ne zagotavljajo popolne zaščite, lahko bistveno zmanjšajo poškodbe glave!

Čelada vam sicer nikoli ne bo nudila 100-odstotne zaščite, zato morate na smučišču prilagoditi hitrost in upoštevati FIS pravila, ki veljajo na smučiščih:

1. Obzirnost do drugega. Smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega.

2. Smučarsko znanje. Smučar ne sme voziti na pamet. Hitrost mora prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču.

3. Izbira smučine. Hitrejši smučar mora izbrati tako smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj.

4. Prehitevanje. Smučar lahko prehiteva v taki razdalji, da ima prehiteni dovolj prostora za smučanje.

5. Nadaljevanje smučanja. Preden smučar odsmuča po progi, mora pogledati navzdol in navzgor, ali je varno zanj in za druge.

6. Ustavljanje. Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čim prej umakne.

7. Vzpenjanje – sestopanje. Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča.

8. Upoštevanje označb. Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučišču.

9. Pomoč pri nesreči. Pri nesreči mora smučar po svojih močeh pomagati ponesrečencu.

10. Dolžnost legitimiranja. Smučar se mora kot udeleženec ali priča pri nesreči pustiti legitimirati.