Bolezni, ki so pretresle zgodovino

Zgodovinske knjige so polne opisov grozljivih bolezni, ki so spremenile cela mesta v grobnice. Razumeli so jih kot kazen bogov, danes nekateri verjamejo, da gre za biološka orožja in zarote, v vsakem primeru gre za uničujoče sile, ki ljudi navdajajo z grozo. Mikrobiologi pravijo, da je vojna samo z razvojem cepiv, antibiotikov in zdravil že vnaprej izgubljena, saj se virusi in bakterije na njih relativno hitro prilagajajo. Vendar znanstveniki domnevajo, da je na vsako bolezen določen del prebivalstva imun, tako da naj razen s človeškim vmešavanjem nobena bolezen ne bi mogla popolnoma izkoreniniti človeštva.

Tifus povzroča bakterija rickettsiae, ime pa izhaja iz grške besede typhos, kar pomeni zadimljen, meglen in se nanaša na bolnikovo počutje. Prvi zanesljivi opisi te bolezni izhajajo iz leta 1489, ko so Španci zasedli mavrsko utrdbo Granado. Pri obolelih opisujejo vročino, rdeče madeže po telesu, delirij, gangreno in vonj po razpadajočem mesu. Med obleganjem so Španci v bojih izgubili 3.000 mož, kar 17.000 jih je umrlo zaradi tifusa. Epidemija se je pojavljala med 16. in 19. stoletjem. Večji izbruhi so bili med angleško državljansko vojno, tridesetletno vojno in Napoleonovimi spopadi. Med tridesetletno vojno naj bi za posledicami tifusa in drugih bolezni umrlo okoli osem milijonov ljudi. Med umikom iz Moskve je več Napoleonovih vojakov umrlo zaradi tifusa kot v vojaških akcijah, kar je bil tudi eden od razlogov Napoleonovega propada.

Ebola

Ta grozljiva bolezen je poimenovana po reki Ebola v Kongu, kjer je bil prvi znan izbruh leta 1976. Do sedaj je zairska (kot se je imenoval Kongo ob izbruhu) različica virusa, najbolj smrtonosna oblika virusa med vsemi virusi, kar jih poznamo, saj ima kar 90-odstotno smrtnost. Ravno zaradi te visoke smrtnosti in hitrosti, s katero bolniki umirajo, je nevarnost pandemije pravzaprav dokaj majhna. Virus se prenaša s telesnimi tekočinami, vendar v resnici obstaja možnost mutacije, kot je bila opisana v filmu Izbruh, kjer je virus postal prenosljiv preko zraka. To se je pravzaprav že zgodilo, saj je bil primer virusa, ki so ga našli v laboratoriju v Restonu Virginii, prenosljiv po zraku, vendar je ta vrsta povsem nenevarna za ljudi. Predvsem je velika smrtnost ebole nevarna zaradi možnosti terorističnih napadov. Leta 1992 so člani japonskega kulta poskušali pridobiti virus pod pretvezo, da želijo skrbeti za bolne. Zadnja epidemije ebole, ki je najhuje prizadela Liberijo, Gvinejo in Sierro Leone, je po zadnjih podatkih zahtevala 11.000 smrtnih žrtev, 26.000 ljudi je okuženih.

Bolezen se navadno prenaša z vrsto komarja anopheles. Povzroča jo parazit iz rodu plasmodium. Pri ljudeh so to štiri vrste parazita: P. falciparum, P. malariae, P. ovale, P. vivax in P. knowlesi. Vsako leto za to boleznijo zboli okoli 400 milijonov ljudi, več milijonov jih tudi umre. Je ena največjih pandemij v modernem času, predvsem v Afriki, kjer zaradi malarije vsakih trideset sekund umre otrok.

Kolera

V najhujši obliki ima kolera zelo visoko smrtnost, in če je ne pozdravijo v prvih treh urah, bo okuženi najverjetneje umrl. Simptomi so driska, šok, krvavenje iz nosu, bruhanje in suha koža. Okoli leta 1825 je bil izbruh kolere na območju Indije, Kitajske, Indonezije in Kaspijskega morja. Samo v Indiji je takrat umrlo okoli 15 milijonov ljudi.

Koze

V 18. stoletju so koze v Evropi zahtevale okoli 400.000 smrtnih žrtev letno. Glavni simptom je izbruh majhnih oteklin po vsem telesu. Drugi simptomi so bruhanje, bolečina v hrbtu in glavobol. Prvi dokazi o kozah prihajajo že od egipčanskih mumij in domneva se, da so egipčanski trgovci prenesli koze v Indijo, kjer je ostala 2.000 let. V dvajsetem stoletju naj bi za kozami umrlo okoli 400 milijonov ljudi, z uspešnim cepljenjem je bolezen pravzaprav izkoreninjena.

Rumena mrzlica

Rumena mrzlica je v preteklosti povzročila približno 30.000 smrtnih primerov vsako leto, virus pa prenašajo komarji. Obstaja dokaj učinkovito cepivo, zato bolezen ni več tako nevarna. Leta 1793 je bil eden večjih izbruhov te bolezni v Filadelfiji, kjer je zaradi bolezni umrlo okoli 10.000 ljudi. V zadnjem času se rumena mrzlica spet vrača, saj so na nekaterih območjih opustili cepljenje.

Tuberkuloza

Je povzročila veliko skrbi v 19. in 20. stoletju, predvsem med revnim prebivalstvom. V 20. stoletju je za to boleznijo umrlo okoli 100 milijonov ljudi. Tuberkuloza napade pljuča, glavni simptomi so kašelj, izguba teže, potenje in krvavi izbljuvki. Okostja, ki so jih izkopali arheologi, kažejo, da je tuberkuloza obstajala že vsaj 7.000 let pred našim štetjem. Tuberkuloza ni prizanesla niti nekaterim največjim slovenskim umetnikom, kot so: Dragotin Kette, Josip Murn, Josip Jurčič, Simon Jenko, Janko Kersnik, Fran Gestrin, Ivan Grohar, Jožef Petkovšek, Avgust Černigoj in še mnogi drugi.

Kuga
Bolezen, ki je ostala globoko v zavesti Evropejcev, je povzročila vsaj 200 milijonov smrtnih žrtev, najhujši izbruh pa je bil okoli leta 1349, ko je prišla 'črna smrt', kot so bolezen pozneje poimenovali, v Evropo. Evropejci so verjeli, da kugo prenašajo mačke in so jih začeli množično pobijati. S tem so se resnični prenašalci (podgane) tako namnožili, da so ponekod iztrebljali cele vasi in mesta. Občasni manjši izbruhi kuge se še zmeraj pojavljajo po svetu.

Poliomielitis (otroška paraliza)

Je zelo nalezljiva bolezen, ki napade osrednji živčni sistem, bolnik pa lahko ostane paraliziran. Bolezen spremljajo glavoboli, bolečine v vratu, hrbtu in želodcu ter vročina. Izbruh te bolezni je leta 1920 v ZDA povzročil smrt 3.000 otrok, več kot 20.000 jih je ostalo paraliziranih. Pozneje so izdelali cepivo in od takrat naprej ni bilo večjih izbruhov.