Od koga smo se poslovili v letu 2013?

Peter O'Toole

Njegovo ime vam verjetno ne pove veliko, je pa tesno povezano z junakom po imenu Thomas Edward Lawrence, ki je nastopal v filmu Davida Leana iz leta 1962 Lawrence d'Arabia. Zahvaljujoč temu liku je Peter O'Toole postal absolutni seks simbol tistih časov, njegova kariera pa je po tem le še rasla. Čeprav je bil v življenju kar osemkrat nominiran za oskarja, tega nikoli ni osvojil, so mu pa leta 2003 podelili častni kipec. Peter, ki je v sedemdesetih preživel trebušnega raka, se je lansko leto igralsko upokojil, letos, pri 81 letih, pa je po dolgotrajni bolezni umrl v londonski bolnišnici.

Nelson Mandela

O Nelsonu Mandeli bi težko povedali kaj, kar v preteklih dneh še ni bilo povedano. 5. decembra je umrl star 95 let, prav gotovo pa je Mandela ena od najbolj karizmatičnih in pomembnih osebnosti naše zgodovine. Svoje življenje je posvetil boju proti apartheidu, boril se je za pravice temnopoltih, iz političnih razlogov je 26 let preživel v zaporu in pri tem ostal zvest svojim idealom, leta 1990 pa je bil izvoljen za predsednika Južnoafriške republike. Bil je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir in prav gotovo še naprej ostaja simbol upanja.

Lou Reed

Glasbena legenda, bi lahko rekli. Lou Reed je umrl 27. oktobra 2013 v starosti 71 let. Vzrok smrti medijem še ni bil natančno razkrit, naj bi pa umrl zaradi zapletov po presaditvi jeter. Lou se je uveljavil kot underground rock glasbenik in je ustvarjal glasbo, ki še danes velja za izjemno, vendar pa je bilo njegovo življenje polno ekscesov, zlorabe drog in alkohola. Njegovo ime bo sicer ostalo za vedno vezano na Velvet Underground, skupino, ki jo je ustanovil leta 1966, vendar pa so pesmi kot so Day, Walk on the Wild Side, Vicious in Sweet Jane plod njegove samostojne kariere.

James Gandolfini

Novica o smrti Jamesa Gandolfinija je udarila kot strela z jasnega. Igralec je 19. junija 2013 v Rimu umrl zaradi infarkta, star komaj 51 let. Če vam njegovo ime ne pove veliko, vam bo slika veliko bolj jasna postala, če vam povemo, da je James zaslovel kot glavni akter kultne serije o mafiji Sopranovi, Tony Soprano. Vloga mu je prinesla cel plaz nagrad, od Golden Globe do Emmyja, je pa na tem mestu treba priznati, da je James s svojim odličnim igranjem še kako oživel lik, ki velja za najbolj kompleksnega v zgodovini televizije.

Margharet Thatcher

V 88. letu starosti je letošnje leto svet zapustila še ena pomembna osebnost – Margharet Thatcher, znana kot 'železna lady'. Nekdanja britanska premierka se je morda zdela že nesmrtna, a je dolga leta bila bitko z boleznijo, ki jo je na koncu izčrpala tako fizično kot mentalno in naposled oropala nesmrtnosti. Margharet je močno zaznamovala politiko svoje dežele in postavila britansko gospodarstvo na noge, po njenih zaslugah pa je oživel tudi "thatcherizem", to je niz politik, ki je po navedbah podpornikov promoviral osebno svobodo in razdrl razredno delitev, ki je več stoletij razdeljevala državo. Tako kot so jo nekateri ljubili, so jo drugi sovražili, nekaj pa je jasno: nikoli je nihče ni preziral.

Hugo Chavez

Če je Fidel Castro kljub številnim zdravstvenim težavam še vedno živ in nadaljuje svojo politično bitko, pa te sreče ni imel nekdanji predsednik Venezuele Hugo Chavez. Hugo, ki je deželi vladal od leta 1999 pa vse do svoje smrti in se ves ta čas boril proti imperializmu ZDA, je pri 58 letih podlegel bolezni. Z rakom se je boril več let. Tumor se mu je najprej razvil na medenici, zatem so mu ga sicer odstranili in začasno zajezili bolezen, toda metastaze so se mu kasneje razširile na pljuča. Vzrok za smrt naj bi sicer bila okužba dihal, zaradi katere je padel v komo, nato pa mu je zastalo srce.

Jovanka Broz, rojena Budisavljević, se je leta 1941 pridružila partizanskemu gibanju in bila je članica Komunistične partije Jugoslavije. Tri leta kasneje je kot partizanka Mara v Drvarju srečala Josipa Broza – Tita in postala njegova tajnica. Hitro je napredovala po vojaški hierarhiji in konec vojne dočakala s činom kapetana in dvema odlikovanjema za hrabrost, od konca druge svetovne vojne pa je bila s Titom v razmerju. Leta 1952 se je nato, stara 28 let, v strogi tajnosti tudi poročila s takrat 60-letnim Titom. Ni bila njegova prva žena, otrok nista imela, je pa bila ena od najpomembnejših žensk v življenju Tita. Kot njegova soproga je potovala po svetu in spoznavala najbolj vplivne ljudi, pri njem pa je imela vpliv in besedo tako v političnem kot zasebnem življenju. Ko se je Titu začelo zdravstveno stanje slabšati, so jo tajne službe osamile, po njegovi smrti pa so se zanjo pričele težave. Zadeve glede njenega statusa dediščine in pokojnine namreč niso bile urejene, zato je zadnjih nekaj let je živela v razpadajoči vili, revna, osamljena in v hišnem priporu.

Zdenka Cerar

V 72. letu je po dolgotrajni bolezni umrla nekdanja generalna državna tožilka in pravosodna ministrica Zdenka Cerar. Rodila se je leta 1941 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji je diplomirala na pravni fakulteti. Zatem se je zaposlila na tožilstvu, leta 1999 pa je postala prva ženska na mestu generalne tožilke v zgodovini Jugoslavije in Slovenije. Zdenka je bila predana športu in humanitarnemu delu. Bila je dvakratna mladinska državna prvakinja Jugoslavije v gimnastiki in članica državne reprezentance, zatem pa trenerka in sodnica. Pomagala je šibkejšim in socialno ogroženim prebivalcem Slovenije, zavzemala se je za reševanje romske problematike, bila je članica Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine, članica razsodišča pri Rdečem križu Slovenije pa tudi članica Rotary kluba Grosuplje. Ne le to, Zdenka je bila tudi mati treh otrok, babica in žena Miru Cerarju. Za svoje delo je bila leta 1984 odlikovana z državnim odlikovanjem reda zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Danilo Kocijančič

Danilo Kocijančič je eden tistih Slovencev, ki so verjetno največ prispevali k razvoju slovenske glasbe. Bil je odličen skladatelj, kitarist in pevec, zaslužen za mnoge slovenske glasbene uspešnice. Svojo glasbeno kariero je začel kot srednješolec z ustanovitvijo avantgardne skupine Kameleoni, njegov pravi talent pa se je prvič pokazal pri skupini Prizma, s katero je na besedila Draga Misleja-Mefa nanizal kup uspešnic, kot so Pogum, Dobrodošli in Senca. Kot nadaljevanje Prizminega obdobja je s skupino Bazar nanizal največ uspešnic (Tina, Portorož 1905, Dober dan, Poišči me in Amerika), svojo glasbeno pot pa je nadaljeval s skupino Halo, ki je postala prepoznavna predvsem z uspešnico Anita ni nikoli ... Kasneje je začel pisati tudi skladbe za druge slovenske (predvsem primorske) izvajalce, kot so Tinkara Kovač, Lara Baruca, Polona, Monika Pučelj in Aleksandra Čermelj, izdal pa je tudi samostojna albuma Vse moje ljubezni in Danilo & friends. Leta 2005 je izdal ploščo Danilo poje Kocjančiča, na kateri je prvič vse glavne vokale odpel sam, leta 2011 pa je skupaj s prijatelji ponovno združil moči in ustanovil skupino Danilo Kocjančič & Friends. Zadnjič je nastopil s skupino 17. novembra 2012 v Športni dvorani Skala v Pivki na koncertu ob 20-letnici skupine Ana Pupedan, 3. februarja 2013 pa je po nekajmesečni bolezni umrl zaradi raka na limfnih žlezah.

Matjaž Tanko

Letošnje leto pa je bilo grenko tudi za našo medijsko hišo. V 68. letu starosti se je od nas poslovil dolgoletni sodelavec in velik prijatelj Matjaž Tanko. Legendarni televizijski novinar in voditelj, ki se je z več kot 40-letnim delom na malih ekranih zapisal v srca in v spomin vseh nas in za seboj pustil neizbrisen pečat. Matjaž je že kot študent novinarstva začel delati na televiziji. Svojo prvo vest je posnel leta 1971 za RTV Ljubljana, kjer je pozneje postal tudi turnusni urednik, leta 1972 pa je prvič iz Beograda poročal o delavskih brigadah. Od takrat so informativne oddaje sestavljale del njegovega življenja. Znan je postal po vodenju Dnevnika na javni televiziji, od leta 1998 pa je svojo prepoznavnost še nadgradil kot voditelj oddaja 24UR na POP TV. V novembru 2012 se je zaradi hujše bolezni poslovil od vodenja oddaje 24UR, a še vedno ostal dejaven del uredništva. Kako pomembno je bilo njegovo delo, pričajo številne nagrade, ki si jih je prislužil. Za poročanje s predvojnega Kosova je dobil zlati ekran, gledalci so mu dvakrat podelili gong popularnosti, prejel pa je tudi najvišjo stanovsko nagrado Bratstvo resnice/Consortium Veritatis 2012 za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva in razvoju slovenske medijske krajine. Matjaž je bil voditelj z veliko začetnico. Izjemno razgledan profesionalec, večni pozitivec, ki je življenjski nazor vpletal tudi v svoje delo. Skrbnik in branik zbornega slovenskega jezika, od vedno zapisan slovenski kulturi s petjem pri "Vodopivcih" in ljubiteljskem igranju. Luciden, sproščen, humoren. A hkrati resen, verodostojen, dostojanstven. Za njim prav gotovo ostaja velik pečat in doprinos k slovenskemu novinarstvu ter medijskemu okolju širše.