Zato si komar za žrtev izbere ravno vas

Ljudje imamo nekaj, kar komarje preprosto privlači. Razgaljena človeška koža nanje poleg vonja in dihanja deluje kot nekakšen neonski reklamni napis, na katerem je poudarjeno, da je zanje odprt 'bar s krvjo'.

To je zato, ker komarji za iskanje plena uporabljajo infrardeče senzorje, ki se nahajajo v rilcu in tipalkah, ki so sestavljeni iz 15 segmentov, glede na novo študijo, poroča Science Alert.

V mnogih delih sveta so piki komarjev več kot zgolj nadležno draženje. Razširjajo patogene, kot so denga, rumena mrzlica in virus zika. Malarija, ki jo širi komar Anopheles gambiae, je leta 2022 po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) povzročila več kot 600.000 smrti.

Da bi se izognili kakšni resnejši bolezni ali zgolj nadležni srbečici, ljudje nestrpno iščejo, kako preprečiti ugrize teh žuželk. Znanstveniki že več kot sto let poskušajo ugotoviti, kako jim uspe najti 'gostitelja'.

Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki s kalifornijske univerze v Santa Barbari (UCSB), je pokazala, da imajo komarji poleg drugih sposobnosti, ki jih že poznamo, kot je 'nos' za ogljikov dioksid v človeškem dihanju in določene telesne vonjave, še eno, vse pa obstajajo z namenom, da bi našli primernega gostitelja.

"Vrsta komarjev, ki jih proučujemo, Aedes aegypti, je izjemno spretna pri iskanju človeškega gostitelja, s čigar krvjo se bo hranila," je dejal molekularni biolog UCSB Nicholas Debeaubien.

Dobro je znano, da komarji kot je ta, uporabljajo več sledi za iskanje plena na daljavo.

"To so ogljikov dioksid, ki ga ljudje izdihnejo, vonjave, vlaga in toplota njihovih teles, a vse ima mejo, saj imajo žuželke slab vid, močan veter in hitro gibanje pa lahko zmoti njihova kemična čutila," je dejal Debeaubien.

Zato so se znanstveniki spraševali, ali bi komarji pri iskanju 'obroka' lahko opazili tudi kaj bolj zanesljivega in izkazalo se je, da je to infrardeče sevanje našega telesa.

Samci so neškodljivi, samice potrebujejo kri za razvoj jajčec

Znano je, da so samci komarjev neškodljivi, samice pa za razvoj jajčec potrebujejo kri.

Med preučevanjem samic komarjev so raziskovalci postavili kletke in v vsako postavili 80 samic, stare od enega do treh tednov, z različnimi lažnimi "gostitelji", ki so predstavljali različne kombinacije termoelektričnih plošč, ogljikovega dioksida iz koncentracij človeškega izdihanega zraka in človeških vonjav, vse za beleženje petih enominutnih videoposnetkov in spremljali njihovo obnašanje pri iskanju gostiteljev.

Opisali so "pristanek komarja in potiskanje sonde skozi mrežico kletke, kar spominja na pristanek samice na človeku in nato iskanje mesta, kjer sonda vzame vzorec s površine kože." Nekateri komarji so bili izpostavljeni termoelektrični plošči pri povprečni temperaturi človeške kože 34 stopinj Celzija, ki je služila tudi kot vir infrardečega sevanja. Drugi so bili izpostavljeni temperaturi okolja 29,5C, za katero je znano, da je primerna za komarje, vendar ne oddaja infrardečega sevanja.

Vsaka vaba posebej – CO2, vonj ali infrardeče sevanje – ni vzbudila zanimanja komarjev. To pomeni, da nobena posamezna vaba sama po sebi ne spodbuja aktivnosti iskanja gostitelja pri komarjih. Toda očitna žeja te žuželke po krvi se je podvojila, ko je bil vabi CO2 in vonju dodan infrardeči faktor.

Na razdalji 10 centimetrov lahko te žuželke zaznajo temperaturo naše kože in jo neposredno začutijo, ko pristanejo na površini kože. Čutijo pa ga lahko tudi na večji razdalji, ker se pretvori v elektromagnetno valovanje, predvsem v infrardečem spektru.

Številne druge živali namreč lahko zaznajo infrardeče sevanje svojega plena, zato so se znanstveniki spraševali, ali bi lahko to storili tudi komarji.

Njihove tipalke vsebujejo infrardeče senzorje s temperaturno občutljivim proteinom

Skupina raziskovalcev je trdila, da njihove tipalke vsebujejo infrardeče senzorje, ki vsebujejo temperaturno občutljiv protein – TRPA1. Ko je ekipa odstranila gen za ta protein, komarji niso mogli zaznati infrardečega sevanja.

Rezultati raziskave pomagajo razložiti, zakaj se zdi, da komarje še posebej privlači izpostavljena človeška koža in zakaj so ohlapna oblačila – skozi katera se razprši infrardeče sevanje – tako učinkovit nevidni plašč pred njimi.

In to znanje bi lahko vplivalo na razvoj nekoliko učinkovitejše obrambe pred komarji, kot je možnost ustvarjanja pasti, ki bi kot vabo uporabljale toplotno sevanje temperature kože.

"Čeprav so tako majhni, so komarji odgovorni za več človeških smrti kot katera koli druga žival," je dejal DeBeaubien. "Naše raziskave so izboljšale razumevanje tega, kako komarji napadajo ljudi, in ponudile nove priložnosti za nadzor prenosa bolezni, ki jih prenašajo te žuželke."

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.

Vir: net.hr