Njegov izum je obnorel svet, on pa skromen in zadržan

Pred 50 leti je madžarski arhitekt in predavatelj na Univerzi za uporabno umetnost v Budimpešti Erno Rubik patentiral svoj izum – rubikovo kocko. Takrat si niti v sanjah ni mislil, da bo pripomoček, ki ga je ustvaril za potrebe svojih študentov, da si bodo lažje predstavljali tridimenzionalen prostor in gibanje v njem, postal globalni fenomen, ki navdušuje milijone ljudi.

Kocko je Rubik izumil leta 1974, pri čemer njegov cilj ni bil ustvariti prodajno uspešnico, temveč učencem nazorneje prikazati tridimenzionalne konstrukcije. Med eksperimentiranjem z lesenimi kockami je Rubik naletel na fascinantno uganko. Leseno kocko je nato prelepil z barvnim papirjem in tako je nastala prva Rubikova kocka.

30. januarja 1975 je Rubik vložil prošnjo za patent magične kocke, kakor se je tedaj imenovala, leta 1977 je bil ta potrjen. Prva leta je bila kocka na voljo zgolj na Madžarskem. Bila je zanimiva za nakup, a daleč od svetovne slave. To je dosegla zahvaljujoč madžarskemu poslovnežu Tiborju Lacziju, ki jo je opazil nekega dne, ko se je natakar v enem od lokalov igral z njo. Laczi je Rubiku pomagal skleniti pogodbo z ameriškim podjetjem Ideal Toys, ki je kocko leta 1980 predstavilo svetu pod imenom Rubikova kocka.

Kocka je hitro postala globalni fenomen. Milijoni ljudi po vsem svetu so se navdušili nad izzivom reševanja te barvite uganke. Nastala so tekmovanja v hitrostnem reševanju, knjige z navodili so postale prodajne uspešnice, kocka pa se je pojavila v popularni kulturi, filmih in televizijskih oddajah.

Kocka pa je imela zelo pomemben vpliv na družbo, saj so ji pripisali naslednje učinke: izboljšanje prostorske predstavljivosti, razvoj logičnega mišljenja, učenje algoritmov, spodbujanje tekmovalnosti ter povezovanje ljudi. 

Kljub vzponu videoiger in digitalne zabave, Rubikova kocka ni izgubila svoje priljubljenosti. Še vedno je priljubljena igrača in predmet številnih tekmovanj. Pojavile so se tudi digitalne različice kocke, ki omogočajo reševanje uganke na računalnikih in mobilnih telefonih.

Skozi leta so se pojavile nove različice in izzivi, kot so reševanje z eno roko, z nogami, miže ali celo pod vodo. Ti izzivi so pritegnili nove generacije kockarjev in dvignili tekmovanja na višjo raven.

Rubikova kocka pa je postala tudi umetniški medij. Umetniki ustvarjajo mozaike in skulpture iz kock, s čimer dokazujejo njeno vsestranskost in estetski potencial.

Rubikova kocka ima več kot 43 kvintilijonov kombinacij, pa vendar jo je možno rešiti v 20 potezah. Če bi vsako permutacijo Rubikove kocke položili eno za drugo, bi zasedle prostor, dolg približno 216 svetlobnih let. Če pa bi jih položili druga ob drugo, bi pokrile Zemljo približno 256-krat.

Hitrostno sestavljanje in lovljenje rekordov

Prvo svetovno prvenstvo v sestavljanju Rubikove kocke je potekalo že leta 1982 v Budimpešti. Zmagovalec, Minh Thai iz ZDA, je kocko sestavil v 22,95 sekunde. Leta 2004 je bila ustanovljena zveza World Cube Association (WCA), ki nadzoruje tekmovanja in rekorde. Aktualni rekord v hitrostnem sestavljanju ima Američan Max Park, in sicer je uspel kocko sestaviti v 3,13 sekunde. 

Bo hitrostno sestavljanje postalo olimpijska disciplina?

Erno Rubik je s svojim izumom pustil trajno zapuščino. Rubikova kocka je postala ikona popularne kulture in simbol intelektualnega izziva. Rubik je prejel številna priznanja za svoj izum in še danes aktivno sodeluje v svetu kock. Ob 80. rojstnem dnevu julija lani je za medije dejal, da zmore kocko sestaviti v dveh do treh minutah. Ko so ga vprašali, kaj meni o rekordu 3,13 sekunde, je dejal, da je prepričan, da je možno uganko rešiti še v krajšem času. Hkrati pa je dejal, da bi si želel, da bi hitrostno reševanje Rubikove kocke postalo olimpijska disciplina, saj poleg intelektualnih sposobnosti terja tudi veliko fizične kondicije. 

Je pa Rubikova koncka doživela kar nekaj različic, poleg klasične 3x3x3, obstajajo še mini kocka 2x2x2, pa Rubikovo maščevanje (4x4x4) ter Profesorjeva kocka (5x5x5).

Njena slava in priljubljenost ni ogrožena, saj je Rubikova kocka našla svoje mesto v digitalnem svetu, z aplikacijami in simulacijami. Prav tako sta TikTok in YouTube popularizirala trike, tutoriale in ekstremno hitro sestavljanje.

Skrbno skriva zasebnost

Koliko denarja je prodaja te priljubljene uganke prinesla Rubiku, ostaja neznanka. Izumitelj že vse od prvega mednarodnega uspeha ni želel stopiti v soj luči in se izpostavljati. Zelo ceni zasebnost, da ga ni premamil dobiček, pa govori tudi podatek, da je kljub mednarodni slavi in neverjetnem prodajnem uspehu ostal profesor na univerzi in poučeval. Leta 1983 je ustanovil Rubik Studio, kjer se je ukvarjal z oblikovanjem pohištva in iger. Leta 1990 je postal predsednik Madžarske inženirske akademije in ustanovil mednarodno fundacijo za podporo mladim nadarjenim inženirjem ter industrijskim oblikovalcem.

Kljub svetovni slavi Rubik ostaja skromen in poudarja kulturni ter izobraževalni pomen svoje uganke namesto finančnih koristi. Lansko leto je v enem od redkih intervjujev dejal: "Nikoli nisem razumel, zakaj ljudje želijo biti slavni? To ni nekaj, kar sem si želel, vendar sem moral tolerirati. Bilo je zelo naporno. Pač je tako, da kocka ljubi pozornost, jaz pa ne."